ponos (101-200)

Nemirno je zahrepenel po Ireni.	Ponos	se je dvigal v njem. »Ne boš se me sramovala	A
filozof, globoko vidi.« Pa je zopet šinil vanjo	ponos	in na čelu so se naredile gubice. »Ne	A
ceste. Iz njenih pogledov je žarel užaljeni	ponos.	Nekaj hipov je molčala, v licih ji je utripalo	A
»Kaj si neki misli? - Kje je moj	ponos?	-Ah - bahal se bo, po pravici bahal pred tovariši	A
krivde, ali je ona brez krivde, pa Ivanov smešni	ponos	in zvestoba, pa zavzetost teh fantov in te ženske	A
pozabil bo na trenutek, ko je moral trpeti njegov	ponos	in njegova pripadnost tistemu, kar on imenuje	A
noče in noče biti. Sčasoma začne tvoj užaljeni	ponos	dvigati glavo; to ni ljubosumnost, to je stvar	A
ljubosumnost, to je stvar osebnega dostojanstva. In	ponos	je nekaj, kar ženska mora čuvati, če kaj da	A
Miklausin, a on je moj sovražnik iz mladih let.	Ponos	ni napaka.Da ste bili vi lastnik in gospodar	A
jugoslovanske skupnosti, budil se je narodni	ponos.	V odgovor učencem nemške šole, ki so jih dražili	A
mlado jasno čelo, na katerem je čital brezmejen	ponos,	tako trdo k tlom, da bodo vsi razločno spoznali	A
sicer še vedno niso docela razpršeni, a prejšnji	ponos	(ali bolje: malodušnost), ki mu je tako dolgo	A
nemorale. In zdaj, glejte, so narodova čast in	ponos	njegov!Stvar je namreč taka, da se je družba	A
kakor hvaležnosti; nepotrebno je kesanje in	ponos	je smešen ... Tako sem bila žalostna ob tistem	A
ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in	ponos,	in ne moremo si kaj ... ne moremo si kaj ...Ne gre	A
do tistih velikih mož, ki bi morali biti naš	ponos	in naša čast.Kakó slavijo drugod svoje prvake	A
mračnih valov je nemo in visoko strmel ranjeni	ponos,	je z belimi očmi buljila penastousta, neumrljiva	A
noga, trdo usajena pred desno, je oznanjala	ponos.	Komaj da so se zmenili za dekleta, ki so v svetlih	A
umetnosti? Glejte, to je javna resnica: čast,	ponos,	kultura, napredek -- itd.Veliko je lepih besed	A
deviza. ”Biti slovenske krvi, bodi Slovencu	ponos!	“ Anastasius von Schiwitz seveda ni rekel,	A
smo posvetili svoje najboljše moči, kar je naš	ponos	in naša nada, kakor n. pr... . da, ... hm ... skratka	A
bili premožni in on je bil njih edinec, njih	ponos,	sreča in življenje. Prigovarjali so mu: ”Nikar	A
vislice! Vsako reč kanalje laže prenesejo kakor	ponos	in ugovor.Bodi ponižen, zgrevan in smehljajoč	A
Postal je, nato se je vrnil. Nekaj čudnega, ne	ponos	ni bil, ne strah, mu je branilo, da bi se pokazal	A
prav kakor senca opoldne. Kaj spodobnost, kaj	ponos,	kaj stanovski ugled!Pričo ljudi, na očitni cesti	A
Tedaj se je vzdignil v prsih ves sladki, vroči	ponos	gospodarja, ki se razgleduje po globokih brazdah	A
ko se je vračal v mesto z božičnih počitnic;	ponos	je izginil in bolečina se je zarezala v srce	A
bridkost ... Uradniki so bili od nekdaj vzor in	ponos	potrebnih ljudi.V vsi svoji dolgoletni praksi	A
Kje boj? Kje	ponos?	Upanje?	A
plevel in osat, namesto da bi rodil rože, sebi v	ponos	in vrtnarju na veselje...Uboštvo ga je vrglo v	A
rekli so, da mu ”z neba rosi“. Bil je veselje in	ponos	učiteljev, toda imel je nekaj napak, ki so ga	A
zjokal bi se bil, ko bi ne vedel, kakó se varuje	ponos.	Vse navskriž so govorili vánja:	A
si iskal kruha drugod; ali da žali kdo njegov	ponos	na ta način!- Prosén, ki je bil najbolj srečen	A
omahljivega, strahopetnega srca! O, da bi imel vsaj	ponos	berača, in še tega ni! -Neki človek je hvalil	A
zvezdami. Spomni se, kako se je takrat vzdignil naš	ponos	više od orla; kako nam je bila prihodnost polna	A
nadaljnjemu delovanju, ”njim samim na čast in narodu v	ponos“	. Ambrožu se je tresla brada posebno ob zadnjem	A
Le brž odtod!“ - Dà, brž odtod, predrznost in	ponos	v srce, v roke prešerno lahkoto!...	A
zvečer in zjutraj, bi se mu bil smejal. Moj	ponos	je bil, da sem šolsko mašo zamujal in da na	A
bil celo Bacon zelo dober lakaj in Heinejev	ponos	je bil prav tako umeten kakor moj; kdor se šopiri	A
kam bi postavili svoje človečanstvo in svoj	ponos!	Brez števila sem jih videl, siromakov, na te	A
konjski repi vihrajo vrhu droga, Banjaluki v	ponos.	Na trgu se zglašajo kupci.	A
umerjeno elegantna, kakor se je rodila za svilo in	ponos.	Izvlekla je urico, jo zataknila v obleko in stopila	A
samostan brez 𠆭ote’. Pravzaprav mi ugaja ta	ponos.	Škoda, da ni sestra Engelberta vsaj meščanka	A
bodočnostjo jima je bila vzela vse veselje in ves oni	ponos	davnih let, ko sta v slogi gospodarila na Peči	A
poletja in žledjo spomladi? Čim veči je bil	ponos	mlade, zdrave in močne vdove na Peči pri pogledu	A
Nekaka razposajena veselost se je je polastila in	ponos,	ko da se hoče bahati pred njim. »Prav	A
zaničljivo z roko, se premagal in dejal: »Vaš	ponos	je smešen!«Vsakdanje in uradno je dodal: »Drugega	A
nam je ata vsadil globoko v dušo trden kmečki	ponos.	Le kaj bi mesto brez vasi, kaj bi beton brez	A
domove Slovencem v čast in našemu društvu v	ponos!	« Kajpada so spet vsi bučno ploskali	A
»Kar sem rekel, sem rekel!« Kakšen	ponos	je bil v njem!Zaradi enega samega stavka se	A
pa je bila bolj dolgočasna in iskala je svoj	ponos	v pobožnosti in veliki afektaciji.Na kongresu	A
svoja gnezdišča, v tistih dneh občudoval za	ponos	sveta, predvsem pa za ponos kranjskemu plemstvu	A
dneh občudoval za ponos sveta, predvsem pa za	ponos	kranjskemu plemstvu.Dandanes je pač izginil	A
popolnoma ter vzel njegovemu duhu srčnost in	ponos.	»Če se vam godi krivica,« zavrnil ga	A
mrtva dandanes in ne oživlja duše in srca! Svoj	ponos	si išče v izumovanju morilnega orožja, morilnih	A
Z gracioznostjo pa se je družil plemenitaški	ponos,	ki je svojstvo samo porojenim plemenitnikom	A
mesecev pokončale so bile pri kontesi Serafini	ponos,	ki se je šopiril v aristokratični njeni duši	A
naslednje jutro prebudil, je bilo vse narobe!	Ponos	nadžandarja Togote je bil zaradi nekaj neposlušnih	A
čednosti in čistosti.« »Samo dela se tako,	ponos	mu brani, da bi govoril drugače in se podal	A
»Pa naj se, saj se imajo za kaj. Pravičen	ponos	je tudi kaj vreden.« Ob popoldanski	A
ponižanje njegova kazen.« Ali privihrala sta	ponos	in jeza in sta hotela pregnati vsako blago čuvstvo	A
da bo gospodar na tako lepi domačiji. Njegov	ponos	je izpočetka nekoliko trpel ob zavesti, da je	A
mu jih budila prevelika samozavest in moški	ponos.	Mislil pa je le večkrat na svoj rojstni dom.	A
odpuščanja, če bi se ne bila odločno oglasila čut in	ponos	moške časti. »O, vseh devet večnih Muz ‒ saj	A
Z njenega obraza pa je sijal mir in plemenit	ponos.	In sinova njena!	A
Pa je kmalu točasna stiska odrinila nekdanji	ponos	in Priba se je razgovorila.Da poseduje njen	A
treba in se nečem nobenega človeka.« Ta njen	ponos	je bil Leonu zopet skoroda po volji. Morda je	A
se je bil med tem povrnil ves prejšnji ženski	ponos.	Vzpela se je v vsej svoji lepoti in visokosti	A
tja prišel. Vrnil se je bil oni kljubovalni	ponos,	kateri ji je bil kot deklici lasten. Naj se	A
Veliki Palestrinov »Miserere« je bil njegov	ponos;	vsako leto se je pripravljal na to.Kar je bilo	A
ljubezenski prizori, v katerih se redno topi	ponos,	ošabnost ali sovraštvo ‒ kakor svinec v žerjavici	A
modrovanjem?« pristavi ironično. »Imenuj oni	ponos,	kakor ga hočeš, samosvest, vzgojo, nravnost	A
da je plemenitaška ošabnost Sorijeva ali pa	ponos	Vinkov ali celo ona pomenljiva beseda Gernauova	A
ni mogel. Pa le nekoliko trenutkov; moški	ponos	je premagal vsa druga čutila in, zravnavši se	A
Brez slovesa, molče se je obrnila v stran moj	ponos	pa bode utrdil steno, ki jo je postavila med	A
sovražnikov in so pozabili svojo narodno dinastijo,	ponos	narodne države in vso tisočletno zgodovino.	A
koli naklonile takovo slavje kakor meni. Moj	ponos	je bil prav triglavski. Kar se na zapadu dvigne	A
starejši, tem večji dušni orjaki. Živel mladeniški	ponos!	Kadar pa je kdo izmed nas prejel od urednika	A
se kaj pritoževali. Tega bi ne dovolil njih	ponos,	ki so ga sesali iz grčave zemlje, ko so se sklanjali	A
mu je bil odpor proti očetu in samozavestni	ponos,	češ, ni vse tako, kot so me doma učili.Celó	A
ne ostanem,« je vzrojilo v njem in hribovski	ponos,	pomešan s trmoglavostjo, se je oglasil in ga	A
kar prav. Bogataj je zidal, kopal in bahavi	ponos	mu je kar žarel iz oči. »Naj me kdo užene!«	A
navdajala z blaženostjo, ki se je prelivala v	ponos.	Edino ona lahko reši dom, v njenih rokah je sedaj	A
čudo torej, da so bile te štiri rastline pravi	ponos,	prave rejenke gospoda Miro dolskega; obdeloval	A
nekoliko po vsem Tihem dolu, kar ni najmanj moj	ponos.	« »Morebiti je pa nekoliko vaših vmes; po pravici	A
Je li mogoče, da je žena tako lepa! In ta	ponos,	ta plemenitost!Kar pa je največje čudo ‒ obe	A
vesele in zadovoljne. To je njena skrb, njen	ponos.	Ko je slišala, dagement recruiters international	A
enega plemena. Skrb zanje, ki sta veselje in	ponos	matere Vernier, izročena je zlasti Julieti.	A
Dolenjsko breskev je imenoval oduševljeno diko in	ponos	dežele slovenske, kraljico in zmagovalko vsega	A
nespodobne besede so mu povrnile kmalu grofovski	ponos	in zavest, da je on njihov vladar, oni pa njegovi	A
Tukaj počiva v naročaju večne slave dika in	ponos	kvakarskega plemstva nepremagani junak, grof	A
Vzrok je nekaka sramežljivost, še bolj pa	ponos,	ki jim brani povedati drugim, da so se dali	A
mene tudi molitvene bukve ali kak drug spomin,	ponos	pa ji ni dopuščal, da bi sprejela kak denar	A
je razodeval priljudnost in obenem prijeten	ponos	in skoraj neko viteštvo. Njegovo blago, veselo	A
tujcem moram biti torej hvaležen. Ali vesel	ponos	me navdaja, da je dva glavna duševna velikana	A
lomila bridka otožnost, ali obenem ga je navdajal	ponos	in srce je čutilo rajsko veselje, ko je pomislil	A
prenaglili. Delal bom tako, da bom v čast in	ponos	okrožju in naši revoluciji.- Vaš pokorni in	A
nanj. Stare partizanke ga ne marajo, ker imajo	ponos.	Povem ti pa: če pride še kdaj in me ne bo tukaj	A
črne lase spletene v debele kite. Bile so ji v	ponos.	Takih ni imela nobena ženska v vasi in tega se	A
gozd in bil njegov stalni obiskovalec. Rebrov	ponos	mu je branil, da bi kdajkoli potožil svojo moško	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani