In če bo Ivan ostal živ, ne bo večno jezen nanjo; o, spomnila ga bo nase, če mu bo prav ali ne! Toda nazadnje bo pozabil, da zdaj v šotoru ni ravnala čisto po njegovi volji; pozabil bo na trenutek, ko je moral trpeti njegov ponos in njegova pripadnost tistemu, kar on imenuje naša stvar, ona, Ana, pa še ne ve prav, kaj je to in ji zdaj tudi ni mar, ker ga mora rešiti.
‚In navsezadnje,‘ je še pomislila s svojim preganjanim srcem, ‚če ostane živ, bo tudi še lahko delal, veliko bo še lahko storil za tisto stvar!‘