pet (101-200)

na svet′, začno predice pet′, začno predice	pet′	, kolovrate vrtet. Lepo mi poje črni kos Lepo	A
pesem je preč, pa ne znamo je več, kdor hoče še	pet′	, mora s kraja začet′. Hojladrija ... hojladrom	A
polet′ Prav luštno je polet′, ko sliš′mo ptičke	pet′	, ker one nas uče, kak moramo živet′. Pa moje	A
šel, sem šel čez gmajnico, sem slišal ptičke	pet′	lepo. So pele ptičke pesmico, od svoje ljub	A
. / . / stran 345 . / Slišala sem ptičko	pet′	Slišala sem ptičko pet′, zapela je kuku. K	A
Slišala sem ptičko pet′ Slišala sem ptičko	pet′	, zapela je kuku. K′tera mora nek′ to bit′, ki	A
luštno je, ko vse se veseli, začno te ptičke	pet′	, to mene veseli. Spomladi pa pojejo drobne te	A
dekle dobil. Moje citre so rjave, mi nočjo več	pet′	, je dekle me p′stilo, me noče imet′. Zeleni	A
šter′, to nam je vse ′n hodér. An glažk al′ pa	pet,	pili ga bomo spet. Sonce na doli gre, lunca	A
gor budi v jutro ob enoj. V jutro pa, ko je	pet,	prišlo jih je deset, ′mele so vse srpe, začnejo	A
zvrtelo se mi je, če sem se dvignil iz postelje.	Pet	ali šest siromašnih dijačkov nas je bilo v sobi	A
Zakaj pa ne, če me ljudje prosijo, saj sem že	pet	let vajenec v tem cehu!« sem odvrnil mirno.	A
goldinar in eno krono, jaz vam zato pripravim	pet	premožnih in deset navadnih v najkrajšem času	A
klicali. Gospodinja je imela v prejšnjih letih	pet	otrok, najmlajši je star sedem let.Mož je bil	A
Otroku pa dajte ime Dizma!« »Za	pet	Kriščevih ran!Kakšno ime!	A
sobe in samozavestno ugotovil: »Kajne, osem in	pet	in dvajset minut?« »Točno!« mu je zadonelo od	A
nesla in mesto je nazadnje vendar mesto.« »	Pet	križev imam že skoraj na hrbtišču.«	A
»Pet križev imam že skoraj na hrbtišču.« »	Pet	križev!Strašna mora!	A
»Hm... to pa je težavno...	Pet	tisoč... morda celo deset...« »Goldinarjev	A
»Koliko pa bi hotela?« »	Pet	tisoč kron za enkrat, pa niti ficka manj!«	A
»Za enkrat? - In	pet	tisoč kron?Pet tisoč?« se zgraža	A
In pet tisoč kron?	Pet	tisoč?« se zgraža Peter malo narejeno	A
Kakšna strela te prinaša v trg?	Pet	čiških let te že nisem videl.« Star	A
kjer so jih sprejeli italijanski aeroplani ‒	pet	po številu in kmalu potem štiri italijanske	A
se vlak ustavi in na mah se prikaže v zraku	pet	prekel in palic s kavlji na koncu in kavlji	A
koščke se razleti!« »Si predstavljaš, da je	pet	metrov dolg?«To je spredaj Bruno.	A
To je spredaj Bruno. »Vsi niso	pet	metrov dolgi.« »Pa so,« je rekel Bruno.	A
bicikelj in se pelje. Takó tečejo k mami, da jim dá	pet	stotink in jih položijo možu na medeninasti	A
da ji je v največji užitek, da takó rezlja po	pet	dek od štruce. »Prekuhavati, precejati, potem	A
naredila uslugo, le čakaj! Poslušaj, Štefan,	pet	lir sem mu dala, takó je tarnal.Naj bom drevi	A
vam bila lahko učiteljica, ko je bila stara	pet	let,« pravi. »Kaj se je zgodilo?« je šepnila	A
In to je mali učenec, ki je v Rojanu zdrdral	pet	strani zgodovine starih Slovanov kar takó, ko	A
Štiri?	Pet?	Velik strah pa rosí kakor siva megla v njegovo	A
z obrito glavico, ves bled in zelen, ker ni	pet	dni in šest noči nič jedel.Ko so poprej streljali	A
vzkliknil Janoš, zavoljo dveh krompirjev, ko pa niso	pet	dni nič grizli.Unterscharführer pa je rekel	A
Šotor, ki mi je najbližji, je na moji levi,	pet	ali šest oseb sedi na upogljivih stolčkih okoli	A
Pri mizi zraven pa jih pije šest. Ali	pet.	Takó nekako, pet.	A
Ali pet. Takó nekako,	pet.	Natakarica pa mi prinese kvartin in gre.	A
tedaj séde na pete in njene copate se ločijo od	pet	in štrlijo v zrak ko zajčja ušesa.Zunaj je poletje	A
in tam, da je videti pergamentasto belo kožo	pet.	A zdaj so zanj te nogavice iz domače volne vsa	A
rekel, ko je bila na vrsti moja naloga, ‚otroci,	pet	minut veselega razvedrila!’« Vrgel je na tla	A
rekel Maks in mirno otresel pepel s cigarete. »	Pet	let.« Jetnik pa je hlastno nadaljeval, ko da	A
prekotnico in ga razdelila na temno in svetlo polje.	Pet	nadstropij, v četrtem sloni zdaj ob oknu dekletce	A
židane volje. Tak fant od fare, da si želim: vsaj	pet	let da bi bila mlajša, takó bi bila samo dve	A
osem obtožencev, od teh so tri pomilostili,	pet	pa je bilo ustreljenih na Opčinah pri Trstu	A
iz sebe vprašanje: »Koliko je ura, prosim?« »	Pet	bo, pet!« je vzkliknil. »Hvala, gospod,« so	A
vprašanje: »Koliko je ura, prosim?« »Pet bo,	pet!	« je vzkliknil. »Hvala, gospod,« so rekla usta	A
rekla usta pod moškim klobukom. »Vsak hip bo	pet,	« je še rekel, ko je že bil nekaj korakov stran	A
ko je že bil nekaj korakov stran od njiju.	Pet	bo, in zdaj zdaj bo s svojo deško zaletelostjo	A
pošteno priščenila. Konfinirali so ga na Ponzo za	pet	let.Vrnil se je telesno in duševno zlomljen	A
vendar prav dobro čuti, da bo živel samo še	pet,	nemara šest, največ še sedem ur.A na to niti	A
bila to slutnja smrti, zakaj dopoldne je prišlo	pet	-« »In počakajte in počakajte!« je žena	A
kratko!« je rekel Peter Majcen. »Prišlo je	pet	belogardistov, ki so povedali, da se v skalah	A
Tako je! Zdaj še lahko spregovoriva	pet	besed, jutri ne več, ker jaz grem!	A
- Ali ga je spravil s poti? - Vseh	pet	je potolkel! - je mračno rekel Prekleta strešnica	A
njimi, da me prej ne potolčejo? Saj jih je	pet!	- Gačnikov Justin je bil tudi sam, pa	A
so žarele v večernem soncu. - Ura bo komaj	pet	- je pomislil s prikritim zadovoljstvom.Vedel	A
potegnil k sebi pisalni stroj. Napisal je	pet	stavkov ter jih potem popravljal in obračal	A
Martin bo šel in bo zvonil. Čez brdo gre	pet	ljudi.Bližajo se Martinu.	A
Pod večer so prišli ponj. V veži je zagledal	pet	fantov iz sosednje vasi. „O, kaj pa	A
listi so orumeneli. Sedaj jih je bilo samo še	pet.	Spomladi jih je bilo sedem.	A
je preštel liste in rekel: „Zdaj jih je še	pet.	Ti so varni.	A
palico vbijal v zadnjo plat deset božjih in	pet	cerkvenih zapovedi, devet tujih in sedem poglavitnih	A
sporazumu, ki je prehajal od rodu do rodu, delili v	pet	skupin: v koristne, nadležne, škodljive, strupene	A
denar! ... Mi garamo, on pa vrže po hišah tistih	pet	pisem - frc! frc! frc! - in že se lahko ves	A
levici in glasno štel: »Ena, dve, tri, štiri,	pet,	šest.Šest ...« je ponovil brez sleherne misli	A
hrepeneči po dnevu, soncu, svobodi. -----	Pet	križev na črni zemlji.Noč?	A
očitali, tisti borni čemerni bajti, stari nad	pet	rodov.In končno, kdo pa pravzaprav potrebuje	A
Lahom in se niti ne oglasi več. Sin je zaprt za	pet	let in kdo ve, če se bo sploh povrnil.Ah, da	A
policijskim nadzorstvom. Rekli so, da laja že	pet	minut pred njihovim prihodom in da tako lahko	A
navila. Nato je pomaknila veliki kazalec za	pet	minut naprej ter se spet vrnila k mizi.Sedla	A
gledat speče otroke. In tam je bilo na oknu	pet	hlebov kruha, pravkar spečenih.- Da boš imel	A
pomladnem jutru ognjevito cepil drva in vsakih	pet	minut odločno zamrmral: »Ne in ne!	A
Zdaj je pri Debeli skali. Še	pet	korakov pa bo dvignila krilo in skočila čez	A
dodala: »Nisem vedela, da ne znaš šteti niti do	pet.	« Zdaj je Venčku vsa kri udarila v glavo	A
In kar hitro. Do meje je dobrih	pet	ur hoda.V tem snegu boš hodil najmanj sedem	A
me je zaneslo do Preseke, sem stopil še teh	pet	korakov, da ti rečem dober dan in da mimogrede	A
sebi nemiren, saj ni imel nikjer obstanka. Niti	pet	minut ni posedel na istem mestu pa je že vzdihnil	A
pozlačenega Kristusa pod steklenim valjem ležalo tudi	pet	knjig, in sicer: »Velike sanjske bukve«, »Korejska	A
nesti košaro od nas do Temnika, to se pravi še	pet	minut naprej od Vojnačevih.Začela sva se pogajati	A
Štiri.	Pet.	V duhu sem takoj zagledal tri majhne	A
zavitka ter nas hotela odgnati s sabo. 119 . / . /	pet	minut«, toda še preden smo se do kraja domenili	A
Kaj pa jaz, a? Samo za	pet	minut zlezi v mojo kožo pa boš videl.	A
v podrtem Martinovem seniku, ki je bil komaj	pet	minut od nas.S sestro sva nabrala teloha in	A
Že gre!« Milan je spustil krepelce in vseh	pet	otrok se je pognalo za starim mornarjem, ki	A
financarjev in sedem miličnikov, da ne štejemo	pet	vaških propalic, ki so bile najhujše.Zdaj so	A
je s tremi velikimi pletenimi kovčki in kakim	pet	let starim sinčkom, ki je govoril italijansko	A
.. . / POT V TOLMIN 17 . / . \/ . / takrat	pet	ali šest let, pa se še danes živo spominjam	A
»Kako ga boš rešil? Voda je najmanj	pet	metrov globoka, led čez in čez in tema kakor	A
bo ob pamet. Tinko in Srečo pa so našli čez	pet	dni nekje v Podselih. Daleč ju je vleklo.	A
zagledal komisarja Bichija, ki je stal kakih	pet	korakov od njiju. Tudi sam je nehote dvignil	A
in prepričevalno. »Vi mislite, da nas je samo	pet.	A nas je že na tisoče!	A
»In jih imaš še?« »Še	pet.	« »Kje?«	A
pomakne glavo naprej in se razkošati: »Za	pet.	Kaj pa ciklostil?«	A
»Tri dni so jo držali. Likvidirali so	pet	postojank.Pognali so v zrak osem železniških	A
dolgo vprašujoče gleda, preden počasi potoži: »	Pet	dni je že, pa jih še ni ...« »Potrpi,	A
pomikati proti Janezu. Toda preden je naredil	pet	korakov, so se vrata široko odprla in na pragu	A
Glej jo no, drži se, kakor bi ne znala šteti do	pet.	« »Take se vse tako držijo,« je stvarno	A
goli misli, da bi moral javno spregovoriti samo	pet	besed.Dobro ve, da jih ne bi našel, a tudi če	A
Brigadir Cesare Barandello, ki stoji dobrih	pet	korakov v stran, včasih s sovražnim in zaničujočim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani