očka (101-200)

udarce. »Mislim, da bi se spet zbrali,« reče	očka	Orel. »Kdaj?« vpraša Tildica.	A
Senca spet pade po skednju. Tildica in	očka	Orel dvigneta glave, ne da bi nehala vihteti	A
»Tudi!« reče mrko in trdo udari s cepcem.	Očka	Orel takoj neha mlatiti in prijazno odgovori	A
predse in po nepotrebnem potiska snope od sebe.	Očka	Orel jo nekaj trenutkov motri, nato ji položi	A
sklanja glavo in si v zadregi popravlja ruto.	Očka	Orel obesi cepec na klin in prime vile.	A
ogovilastim belogardistom začne vzpenjati v krčmo.	Očka	Orel se prikaže v vratih skednja.Nasloni se	A
970811132333 .. . / na_svoji.039 . \/ . /	Očka	Orel zmaje z glavo in sam zase reče:	A
Vaščani gredo za njima.	Očka	Orel, Obrekarica in Nančika se od korita bližajo	A
rokami plane naproti. »Glej ga!« se razveseli	očka	Orel.»Kar pomladil si se.«	A
Takoj ga pokličem!«	Očka	Orel stegne roke, da bi ga zadržal, toda Sova	A
s široko kretnjo in ponosnim izrazom pokaže	očka	Orla.Stane pohiti k njemu; dolgo se gledata	A
stiskata roke. »Da si le prišel!« ginjeno reče	očka	Orel. »Sem,« prikima Stane.	A
prašujoče ozre v Orla. »Je ne poznaš?« se nasmehne	očka	Orel. »Nančika.«	A
Stane rahlo zmaje z glavo.	Očka	Orel ji bodrilno položi roko na rame, toda Nančika	A
pogleda po vaščanih, nato se vprašujoče ozre v	očka	Orla.Orel se nasmehne, prikima in se takoj umakne	A
in mu vseprek nudijo roke. Prvi mu jo stisne	očka	Orel, nato Travnikarica, starejša ženska, drobni	A
nagne še kozarček in nato zleze na tovornjak.	Očka	Orel, Obrekarica, Angelca, Boris spremljajo	A
briše solze in gleda za njo. »No, no, Ana!« jo	očka	Orel bodrilno treplja in jo vleče proti osebnemu	A
že sedita Stane in komandant. Stane potegne	očka	Orla k sebi, ga predirno pogleda in resno vpraša	A
»Ne greste?«	Očka	Orel zmaje z glavo: »Tam bom samo v napoto	A
skoraj proseče. »Ne skrbi,« mirno odgovori	očka	Orel. Stane se okrene k materi, ki se	A
»... in mrtve so obesili na most ...	Očka	Orel mi je povedal ... da je vaša sama stopila	A
boji, pa naj si bo do zob oborožen,« se oglasi	očka	Orel in stopi k mizi.Obriše ob rokav zavitek	A
Iz te grape?« »Vsak nekaj,« skromno odvrne	očka	Orel. »Da vas ne bo kdo izdal?«	A
da je nihče več ne posluša,« mirno odgovori	očka	Orel.Nato stopi bliže in jo začne priganjati	A
oblekel domobranske uniforme?« »Ne,« odkima	očka	Orel.»In mislim, da je tudi ne bo.	A
umazanih rok, je zmeraj čas,« počasi odgovori	očka	Orel in po premolku tiše doda: »Govoril bi z	A
koraki spet zaškripljejo in se oddaljujejo.	Očka	Orel odvije stenj. Tildica sili izza	A
predpasnikom v oko. »Ana! ...« karajoče reče	očka	Orel in jo ljubeznivo potreplja. »Saj	A
se hitro oglasi Boris. »Vse, vse,« pritrdi	očka	Orel.»Zdaj pa pojdi.	A
Tildica stopi k vratom.	Očka	Orel ji krepko stisne roko: »In Sovo	A
»Bom,« obljubi Tildica in stopi v noč.	Očka	Orel počasi zapre vrata za njo, se okrene in	A
dvigne glavo. »Ali je bil kdo pri nas?« vpraša	očka	Orel z globokim glasom. Boris se zravna	A
* V Obrekarjevi izbi.	Očka	Orel in Boris strmita skozi okno. Obrekaric	A
partizan ni izgubljen!« z odločnim mirom reče	očka	Orel.Nato položi Borisu roko na ramo:	A
Vrata se počasi odpro.	Očka	Orel vstopi s čevlji v rokah in gre po prstih	A
zadremaj,« prijazno, s pridušenim glasom odgovori	očka	Orel, sede na klop pri peči in si začne počasi	A
trga z zobmi in zamišljeno strmi po izbi.	Očka	Orel vstane, dvigne nogo na klop, da bi si zavezal	A
»Premišljam.« »Glej ga, no!« ga podraži	očka	Orel.»In že na tešče?«	A
partizane.« »Oho, to bo pa huda reč!« se nasmehne	očka	Orel.»Drejc je šel v novembru, zdaj je že julij	A
091 . \/ . / »Mm‐hm!« ... se hudomušno začudi	očka	Orel. »K minerjem pojdem!« resno in	A
pripravlja k bitju. »Je rekel ...« zamišljeno ponovi	očka	Orel, se zresni in potegne iz žepa svojo debelo	A
Stenska ura odbije tri; zadnji udarec dolgo brni.	Očka	Orel se ne premakne; nepremično stoji in napeto	A
Boris napeto prisluhne in vprašujoče pogleda	očka	Orla. Očka Orel potisne uro v žep.	A
prisluhne in vprašujoče pogleda očka Orla.	Očka	Orel potisne uro v žep. Grmenje se vali	A
Noč. Na mizi je kup fižola, ki ga	očka	Orel in Obrekarica počasi izbirata.Drejc sedi	A
Obrekarice, napeto vleče cigareto in upira pogled v	očka	Orla, ki mu je že na obrazu videti, da globoko	A
No?« reče proseče, a že nekoliko nestrpno.	Očka	Orel pihne smeti izpred sebe in z roko pobriše	A
Vsevprek požiga in mori ...« »Vem,« tiho prizna	očka	Orel.»A kaj naj bi s starim Obrekarjem? ...«	A
opomni Drejc in nadaljuje s poudarkom: »Vi ste	očka	Orel, ki ga pozna vsa grapa.Vse okrožje vas	A
Tudi beli, in Nemci ...«	Očka	Orel počasi zmaje z glavo in se hudomušno nasmehne	A
sporočili! ...« Zadnje besede vidno prizadenejo	očka	Orla.Takoj preneha z delom in vprašujoče pogleda	A
titovko in brzostrelko. »Skozi sobo,« mirno reče	očka	Orel in stopi z njim k drugim vratom.»Kašča	A
zjutraj vsi na javki!« »Bomo!« trdno obljubi	očka	Orel, zapre vrata za njim in se naglo vrača	A
Vsi trije obstanejo.	Očka	Orel z globokim in odločnim pogledom premeri	A
mirno, glasno in celo nekoliko zviška odgovori	očka	Orel. Vrata se sunkovito odpro.	A
in se z debelimi očmi plašno ozira po kotih.	Očka	Orel, Obrekarica in Boris počasi dvignejo roke	A
« doda z zasmehom in pihne sapo skozi nos.	Očka	Orel mu pogleda naravnost v oči. Kutschera	A
motri s svojim ledenim, jeklenosivim pogledom.	Očka	Orel niti ne trene. Kutschera se s cevjo	A
sune vstran in ga dregne v dvignjene roke.	Očka	Orel spusti roke ob sebi, a pogleda ne umakne	A
referent! ...« »Nič ne vem,« mirno odgovarja	očka	Orel, ne da bi se premaknil. »Non so	A
Zravnaj se, svinja!« se zadere Narte in sune	očka	Orla v rebra. Očka Orel se nekoliko	A
se zadere Narte in sune očka Orla v rebra.	Očka	Orel se nekoliko zravna.Kutschera ga skuša prebosti	A
skuša prebosti s svojim jeklenosivim pogledom, a	očka	Orel ga gleda tako mirno, tako jasno in tako	A
« se zadere Narte in ga spet sune v rebra.	Očka	Orel ga samo za hip ošvrkne s pogledom in jasno	A
odpahne Kutschero in z obema rokama objame	očka	Orla. Kutschera jo ošine s kratkim pogledom	A
Nato se zdrzne in začne drseti ob njem.	Očka	Orel jo objame in jo počasi spušča na tla, nato	A
Nato počasi zapre oči in izdihne.	Očka	Orel jo s svojo široko roko treplja po glavi	A
škornjem in se zadere: »Alzati, carogna!«	Očka	Orel počasi vstaja.Noge se mu tako tresejo,	A
Narte ga s puškinim kopitom hebne pod rebra, a	očka	Orel se niti ne zmeni zanj.Počasi vstane, se	A
Nemški vojak in zavaljeni domobranec zgrabita	očka	Orla in ga odvlečeta iz izbe.Narte junaško odkoraka	A
Boris prileti k njemu.	Očka	Orel ga za hip stisne k sebi in ga potreplja	A
»Izgini! ...« Boris ga začudeno pogleda, a	očka	Orel ga hitro potisne za hrbet, v temo.	A
za njim z gorečim snopom. Oba švigneta mimo	očka	Orla in se ustavita pred stopnicami, ki se po	A
in mu s tako silo vrže vrečo na hrbet, da se	očka	Orel zamaje in skoraj pade. »Marsch	A
»Marsch!« se zadere Kutschera. Narte pahne	očka	Orla po strmem klancu. Vsi se začno	A
0813120112~970813120661 .. . / na_svoji.119 . \/ . /	Očka	Orel se primaje pod težkim bremenom, se spotakne	A
Bichi potegne revolver, ga naperi in sproži.	Očka	Orel se zruši. Bichi zdaljša korak in	A
nosilnici se v jutranjem mraku beli belolasa glava	očka	Orla. »Ata!« zahlipa Boris in poklekne	A
visokimi okleščenimi lipami pokopali Drejca in	očka	Orla.Grob je že zasut.	A
udari po ramenu, kakor bi s tem potrdil besede	očka	Orla: »Boš.	A
Čisto blizu pojdeva, samo v Furlanijo pojdeva.	Očka	je pisal, pisal je tvoj očka!Pustil je službo	A
Furlanijo pojdeva. Očka je pisal, pisal je tvoj	očka!	Pustil je službo pri pošti ter se iz Kalabrije	A
kako je bilo v vojni? Kaj si počel v vojni,	očka?	Veš, sin, skoraj sem ustrelil - drevo!	A
se ne more odločiti - kaj si počel v vojni,	očka?	V hipnem navdihu ga je zalučal daleč proč, da	A
plotu, drugi so jih zavedli v hlev. »Kako je,	očka	Samojlović?« je ljubeznivo vprašal načelnik	A
vsak mesec liferant Samojlo, zastonj nam da naš	očka	Samojlo.« Sluga je dvignil obrvi in razširil	A
dobrih že par dobav. »Tako mora vedno ostati,	očka	Samojlo!« je zabičal židu, ki je priskočil in	A
govoril duhovniku, ki je šel kraj njega: ‚Glej,	očka,	želel sem opravka v Tuzli, da vidim človeka	A
tega denarja odpade tudi za vas, gospa, in za	očka	Samojla.Vama vedno nese, pri vrelcu sedita,	A
si je izmislil inženir Vilar! Ste li slišali,	očka	Blaustift? Izdatno hoče znižati vaše dohodke	A
Kaj bi radi, Dolenjca ali Hrvata? Eh,	očka!	- menil sem dobrodušno, kakor se spodobi agentu	A
hitel točiti in govoriti: »Tako, tako, tako,	očka	Smerajec, očka Civha! Glejta, glejta, pa sem	A
govoriti: »Tako, tako, tako, očka Smerajec,	očka	Civha! Glejta, glejta, pa sem od kraja skoraj	A
poslala, ljuba mama? In nate tudi mislim, dragi	očka!	Tukaj imajo marsikake starine po hišah, skrinje	A
doživelo čudo stare stvari. Povedal sem mu, dragi	očka,	da se za stare stvari tudi Ti zanimaš in da	A
svojo porednostjo večkrat za napotje, da te mora	očka	časih za sladke prijeti. Groblje so bile davno	A
Špančevem uljnjaku sem bil z drugimi dečki in stari	očka	Španec nas je učil: »Zapomnite si, otroci, za	A
voglu hleva in gledal ter gledal v planino. »	Očka,	ali jih vidiš?Ovce!«	A
spet je očetu, ko se je vračal, zatrjeval: »	Očka,	so, so!Jarci so!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani