oče (501-600)

sta zaradi lepšega počivala ob zidu. »Moj	oče	je šel v Francijo,« je rekel Saško in si popravil	A
»So. Moj	oče	je pisal, da so.Pridite, je pisal, ker sem našel	A
zlije kavo nanj. Bel lonec je rabil že stari	oče	in ker so ga otroci razbili, ga je loncevez	A
rekel Štefan. In zapustila sta stanovanje,	oče	spredaj, Branko za njim, gor po stopnicah v	A
v vežo. Nato sta prečila asfaltirano ulico,	oče	prvi, Branko za njim.Ko za policajem.	A
izpodnese čoln. Boji se, boji vsekdar, kadar	oče	zine o računici. Asfalt se je jekleno svetlikal	A
začeli odhajati v mesto. Sram ga bo, ker se bo	oče	jezil, on pa se bo še bolj zmedel in oče bo	A
bo oče jezil, on pa se bo še bolj zmedel in	oče	bo potlej še bolj glasen.Zmerjal ga bo po slovensko	A
bilo, ki bi prišel po stopnicah navzdol! A	oče	je neusmiljeno nadaljeval. »Sette volte sei	A
Sessantasei.«	Oče	je tolkel z računico ob levo koleno.Zmeraj bolj	A
sta prečila svetlikajoči se asfalt na ulici.	Oče	prvi, Branko za njim.In Branko se čuti kriv	A
nato po vlažnih stopnicah dol v njihovo luknjo,	oče	prvi, Branko za njim. 6 Štefan je stal za	A
Besede. Saj, v nedeljo pelje	oče	vse tri na obrežje in številni debeli motvozi	A
nekje pod palubo. »No, piši torej!« je rekel	oče.	In je narekoval.	A
hoče biti kapitan! »Torej začni,« je še rekel	oče.	In Branko je pisal.	A
roko. Branko je čečkal s peresom po časniku,	oče	je oslinil palec in listal. »Škripci, škripci	A
glas ima Martha Washington, na kateri je Rikov	oče	za kapitana (to je sam dodal, tega ni bil narekoval	A
kapitana (to je sam dodal, tega ni bil narekoval	oče)	.Ko parnik zatrobi, se splašijo golobi pod občinsko	A
lahko v škripcih. »V slovar poglej,« je rekel	oče.	On pa ga je opozoril: »To ni slovenski slovar	A
parnik se je zadušil. gledajo ob očetu, ko	oče	obrezuje podplat ob oknu, ob katerem je zid	A
Toda sam ni!	Oče	je z njim, saj je oče narekoval.»Tako sem jaz	A
Toda sam ni! Oče je z njim, saj je	oče	narekoval.»Tako sem jaz napisal nalogo,« je	A
narekoval. »Tako sem jaz napisal nalogo,« je rekel	oče.	In ob očetovem tovarištvu se opogumi.	A
in na vrhu pritrdili papirnatega petelina.	Oče	bo pospravil in nato bo popoldan doma.Pokazati	A
pisanko. Potem bo nestrpno čakal, kdaj se bo	oče	umil in odšel.In učitelja za klavir tudi ni	A
Bili so že zbrani pri kosilu, ko je prišel	oče	domov. Evki in Olgici so nožice visele visoko	A
obsojajo. Kakó naj Branko zna, če ne zna njegov	oče.	»Ali nimaš slovarja?	A
mimo. Nato je postelja zaškripala, ker se je	oče	sklonjen k tlom obuval. »Ali nimaš zlati čas	A
oprijemljejo s prsti železne mreže, ker je njihov mladi	oče	na ulici.Zato tudi vtikajo glavice skozi rešetko	A
ki so na drugačen način znane osebe. Mati,	oče,	Srečko, sošolci in mesto v zalivu, ki se izmika	A
Zato ker je bil tak mlinski mojster njihov	oče,	mamin oče in njegov, Milkov, ded.In on je Milko	A
je bil tak mlinski mojster njihov oče, mamin	oče	in njegov, Milkov, ded.In on je Milko z njimi	A
žene in moža, ki sta njegova mati in njegov	oče.	Zakaj je stopil v to njuno spalnico, ki je nima	A
stisnil skozi režo v oknici, je ognjen. Očeta ni;	oče	hodi z vrečo pod pazduho po Vremski dolini in	A
pogrebno svetlobo odprejo vrata in na vratih stoji	oče	z vrečo na rami.Nato stoji oče sredi sobe in	A
vratih stoji oče z vrečo na rami. Nato stoji	oče	sredi sobe in vreča z moko mu zdrkne z ramena	A
»Mimica!« je kriknila mama.	Oče	pa je nem v smrtni svetlobi pred maminim jokom	A
sem oknice zaradi komarjev,« je rekla. »Da se	oče	ne bo jezil.« Seveda, komarji, ki pikajo očeta	A
Mama pa je rekla: »Tudi sva govorila s tabo,	oče	in jaz, po naše.A potem sva govorila samo midva	A
ni bilo.« Potem je še rekla: »A kakó naj se	oče	upré?Kako naj sé jaz uprem?«	A
presunljivo preklana v prsih in v grlu, kakor	oče,	ki je stal nekoč pred voščeno Mimico, prav takó	A
je stal za bankom in tehtal maslo, tudi tvoj	oče	je bil za bankom, in jaz tudi. Ali smo vedeli	A
gleda branjevke in tvoj nono ga zmerja in tvoj	oče	ga zmerja.« »Saj!«	A
polento z mlekom, za očeta mama cvre mast v ponvi.	Oče	pa je dobre volje in reče mami: 𠆪na se ženi	A
�ži no’ je rekla mama, ‚takó stara.’ A	oče	se je režal, rekel je: ‚Ljubezen je ljubezen	A
je bilo. To pa zato, ker ga je Riku prinesel	oče	s potovanja v Boston.In tedaj sem rekel Riku	A
Riku: »Dal ti bom denar, tudi meni naj tvoj	oče	kupi tako pero!« Kajpak, ali naj mar mali bogec	A
meni zlata podoba dežele, v katero potuje Rikov	oče,	v kateri so zlata peresa Morisson; zlata planjava	A
tistim, ki mu niso dali dela, pa čeprav je moj	oče	samo pismonoša in moj brat samo šofer. Od tistega	A
ona rekla: »V šoli so nas učili, kako da je on	oče	nas vseh, in zmeraj smo peli o njem.« Kakor	A
tako da je pogledal na jezero. Kakor tovariški	oče,	je pomislil arhitekt, in presneto dolgčas mu	A
pomolila roki kakor bubec, ki čaka, da ga bo	oče	vzdignil z zidka in vzel v naročje.A ko je bil	A
užaljena, je pomislil, užaljena kakor otroče, ki mu	oče	noče kupiti slaščic; in je prava slepota v žen	A
Vkrcala se je družinica v športni opremi; mati,	oče	in dečka v kratkih hlačah, pa postaven kmet	A
je nasrkal, je pomislil arhitekt. »Ujemi,	oče!	« je zaklicalo dekle in mu vrglo jajce. »Ohooo	A
»Ne bi rekla.	Oče,	ki vé, da bo izgubil službo, če se upré, je	A
in postal zaupljiv. »Na premcu pa sta bila	oče	in mati z dvema dečkoma. Nič posebnega seveda	A
je njuna starejša sestra ali prijateljica.	Oče	je stal ob ograji in mirno kadil pipo. In ves	A
Mama seveda ni šla z nami, ker je bolehala,	oče	pa je šel vsako pomlad.Nekaj časa je nam pametno	A
smo jih vendarle z velikim tekom pospravili.	Oče	se je pogovarjal s Čonhom in Čonhovko, mi pa	A
zvečer, da bodo čedni, ko bodo šli k polnočnici.	Oče	zbira pesmi in kdaj pa kdaj poskuša na harmonij	A
pogovarjajo. - Dragica, Mirica, Ivanka, Vladko,	oče,	tu sem in mislim na vas in pismo vam pišem.	A
Zdaj so naši domači v kočah pri polnočnici.	Oče	igra na orgle.Pevci pojejo.	A
49 .. . \/ . / »	Oče,	pa povejte še enkrat, kako ste se bili udarili	A
v to kamenje.’ Ko je ded umrl, je prišel moj	oče.	Zgrabil je za kramp, ki je padel dedu iz rok	A
sezidal in ne bo imel samo ene krave kakor njegov	oče.	Ko se je zdaj spomnil stare Bavše in praznika	A
Potem so polegli večer za večerom.	Oče	Jakob je videl vso to pregreho, toda ne dolgo	A
vrata v lesenih tečajnikih. Na prag je stopil	oče	Jakob v spodnjih hlačah, odprl usta, da bi zakričal	A
Odprl je v izbo. V zdiču je sedel	oče	Jakob in rezal krhlje. »Kje pa sta?	A
šli pobirat sadje. Žef je stopil v izbo, ko je	oče	Jakob pravkar vstal iz svoje čumnate.	A
je kadilo kakor iz pekla, v kuhinji pa se je	oče	Jakob solzil nad kotlom in stokal.Kuhati ni	A
obtolčenemu nosu zavreščala na ves glas: »	Oče,	mama je prišla, mama je prišla!« Fanta	A
njim, je Nanca vprašala Venčka, kam je hodil	oče	spat. »Na kozolcu je ležal,« je povedal	A
za svet pri vsaki malenkosti: »Kaj praviš,	oče,	« je vprašala, »mislila sem, da bi za večerjo	A
»Kar potrpite, otroci, kar potrpite! Saj bo	oče	nesel pšenico v mlin!In potem bomo spekli bel	A
mama se je pritoževala, da so ji obžrle kapus,	oče	je spomladi stokal okrog sadnega drevja.V šoli	A
ves svet; Chriznich je „inteligenten gospod",	oče	treh hčera, o katerih pravi, da so pravi angeli	A
nebesih kakor na zemlji." Ko je za velikonoč	oče	siromakov, Don Armando Caracalla, obiskal Hišo	A
Pettaros!" „Via Francovich!" „Tvoj	oče	je tat!" „Tvoja mati je lajdra!"	A
domov s petdesetakom. Mati je izbuljila oči,	oče	se je najprej stresel, osuplo pogledal ženo	A
Doma je nekje blizu Kanala.	Oče	mu je bil zapustil precejšno kotlarsko obrt	A
kateri se v zimskih večerih zbere cela družina.	Oče	v zapeček, mati v drugega, otroci pa na peč	A
tolče?« se je spet blago oglasila mama, ker	oče	ni našel prave primere. »Ah, nič!« je	A
govoriš!« je prizadeto in karajoče hkrati rekel	oče.	»Ne smeš tako!	A
Pa se ni oglasila mama. Oglasil se je	oče,	in oglasil se je že skoraj z obupom:	A
kar zdaj ga bom snel. Počakam, da mama in	oče	zaspita, potem pa se po prstih splazim skozi	A
da bi laže prisluškoval, kdaj bosta mama in	oče	zaspala.Bil sem nemiren in še sem drhtel, a	A
čakanju zaspal. V spanju pa sem sanjal, da sta	oče	in mama že zaspala.Prav tiho vstanem in se po	A
sem se prej zbudil. Stal sem v svoji čumnati,	oče	me je stresal in mi ljubeznivo prigovarjal:	A
Ne!« je blago, toda odločno odkimala mama. »	Oče	ga bo snel.« In res je oče pristavil	A
»Oče ga bo snel.« In res je	oče	pristavil lestev, splezal na tepko in snel klopotec	A
ustnice in hitro vprašal: »Kdo pa je njegov	oče?	« To vprašanje je bilo tako nenavadno	A
ter se šele nato zasmejali. »Kdo je njegov	oče?	« je stari mornar zamišljeno ponovil z rameni	A
zacvililo, potem šele je tiho rekel: »Njegov	oče	je čas.« »Čas?« so se začudili otroci	A
Čas je najstarejši, najmočnejši, najmogočnejši	oče	vsega.Saj pravimo: čas je prinesel, času ne	A
je otrdel kakor kamen in če ga je jedel stari	oče,	je točil sline in tožil, da ga peče zgaga.	A
brigadirjem se je bila spečala - da, ta Tilka, ves	oče,	sama kri - in je zbežala z njim in kje je danes	A
že godrnjajo nad materino rodovitnostjo, toda	oče	samo z rameni migne in pravi: »Taka je božja	A
Tinka Slaparjeva niti dobro ne ve, kdo je njen	oče.	Menda jo je pustil na vasi Madžar.	A
Zaživela je z vsem svojim življenjem.	Oče	ji je vedno govoril: »Veš, Tinica, vsakega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani