nova beseda iz Slovenije
plamenečo zarjo, se je nanjo v hipu zgrnila | noč | ...Toda ta noč se še prerada umakne mlademu | A |
se je nanjo v hipu zgrnila noč ... Toda ta | noč | se še prerada umakne mlademu dnevu, ko smo vsi | A |
nesrečno): Le kaj ... Premor, gluh kakor | noč, | potem veseli otroški glasek. ŠPELA: In kdaj | A |
JAKOB: Grem, doma je že večerja ... Lahko | noč, | Lucija ...(Glasneje:) Lahko noč, Patko! | A |
Lahko noč, Lucija ... (Glasneje:) Lahko | noč, | Patko! ON (v nenadno tišino, kakor iz velike | A |
To se ne da več gledat ... (Tiho): Lahko | noč. | ON (še tiše): Lahko noč. | A |
(Tiho): Lahko noč. ON (še tiše): Lahko | noč. | Končni šumi: vstajanje s kavča, stikalo | A |
VEHOVEC: Ná roko! SCHWAIGER mirno: Lahko | noč! | Odide. | A |
Tako pa, Francka - saj je že pozno, lahko | noč | - pa nikar ne bodi huda!- Ji je dal roke na | A |
Francka stojí mirno. Lahko | noč! | FRANCKA: Pozdravljen, Milan! | A |
ste iz svetlejših krajev, bi radi pogledali v | noč; | mi, kar nas je, ki v mraku vzdihujemo, si časih | A |
da se razpnè nad našo domovino dolga in pusta | noč | ... tedaj se bo razodelo, kdo da zna trpeti ... | A |
še marsikatero grenko južino; še marsikatero | noč | bova težko spala; še marsikdaj se bova ustavila | A |
Tudi ti zahvaljen za to besedo. JERMAN: Lahko | noč. | LOJZKA: Lahko noč. | A |
JERMAN: Lahko noč. LOJZKA: Lahko | noč. | Odide. | A |
Fej! JERMAN ga prime za roko: Lahko | noč! | Odpre duri. | A |
ŽUPNIK: In da sem vam nazadnje rekel: ena | noč | je še do jutra. JERMAN: Bodi, kakor je sojeno | A |
Ali nas ni za bebce razglasil? JERMAN: V tako | noč | tudi mi ne bomo posvetili; naj sama v sebi gnije | A |
devetdnevnico. Bolj skrbnih varuhov nima neumnost; | noč | in dan stojé pred njenimi durmi, da je ne zalóti | A |
GENI: Ne v paradiž! Pod | noč | se napravlja na pot, pa izprašuje kam!Daleč | A |
desni polica za knjige - --------- | Noč | je; zofa na levi je malomarno pregrnjena z rjuho | A |
Ne čakaj! Pojdi; še ta večer pojdi, še to | noč; | še cule ni treba da bi vzel seboj!Pojdi, Peter | A |
je njen dom. Zakaj pozno je že in hladna je | noč; | Bog bodi milosten popotnikom.Odide na desno | A |
Polnoč je. DOLINAR: Lahko | noč, | Nina! NINA kakor da bi iskala roke Mrve | A |
mu omahnejo: Urno pojdi zdaj, brate... Lahko | noč! | DOLINAR pred njim, po zelo kratki pavzi | A |
pospravil sem svoje kovčege ter se odpravil še tisto | noč | v domovino ...Ali ni to čudno, gospodična Ana | A |
spominjate, kako ste mi pravili časih pozno v | noč, | kakšna bo najina poroka?In zdaj se je vrnil | A |
Ničesar ni več pred mano. Pred mano je | noč | ... Dà, - kakšno je bilo to življenje?... Ali je | A |
zadnji dnevi, to je v božjih rokah; zunaj prihaja | noč | in jaz si želim noči ...Ne pomilujte me, dragi | A |
glasneje, strahoma - zakričalo... MAKS: Tisto | noč | je zakričal tvoj oče, Ninica... NINA se ga | A |
izbrisati!... In zdaj je konec - samo še tole | noč, | do jutra še morda... še do jutra bi živel rad | A |
zgodilo, kakor da bi bila vaša hiša krvava... Vso | noč | se mi je sanjalo in celo pri maši mi ni dalo | A |
POLJANEC: Ne bo je do polnoči. DIONIZ: | Noč | je zunaj ...Daj svetilko, da bo videla najino | A |
kakor suženj valpta ... in blodi brez nehanja v | noč | iz noči ... brez nehanja ... DIONIZ zamišljen | A |
Zame je čas, bratje. To | noč | je zunaj v viharju prišla pomlad. Pojdem se | A |
VIDA: Zahvaljen za to verno ljubezen! Lahko | noč, | bratje!Z vdano ljubeznijo ostanem med vami, | A |
roki: Vida! . / . / stran 80 . / VIDA: Lahko | noč, | bratje! MATI: Odkod prihajaš, Vida, nesrečnica | A |
V Ameriko, stari! Lahko | noč, | bratje! DAMJAN: Da nisem star, da nisem truden | A |
truden, ne bilo bi me strah viharja ... Lahko | noč! | Odideta v ozadje. | A |
oblečen, Poljance ga odene s suknjo. Lahko | noč! | Nič se ne boj; in če se vzbudiš in ti bo groza | A |
tvoje duri ... ZDRAVNIK: In si rekel ”lahko | noč“ | ... DOLINAR: Komaj za vsako deveto stvar je | A |
globočine ... ZDRAVNIK: In vendar si jo še tisto | noč | posadil v voz, svojo špansko kraljično, našemljeno | A |
čisto pozabil, da si ženin! DOLINAR: Kakšna | noč | je bila, duša, kakšna noč!Ali veš, kaj je sreča | A |
DOLINAR: Kakšna noč je bila, duša, kakšna | noč! | Ali veš, kaj je sreča? | A |
ko so nama prepevale zvezde vso lepo dolgo | noč | in nama je lica poljubljala, v laseh poigravala | A |
se časih po Dunaju potepali, vso lepo dolgo | noč | do jutra?Ženske niso bile čednostne - kaj bi | A |
v jutranjo zarjo! Proklel si vso lepo dolgo | noč, | zatajil si jo kakor sramoten madež na telesu | A |
mehko, mirno, kakor iz sanj. DOLINAR: Vsako | noč, | Milena! MILENA: Ker so bile tako vajene. | A |
tako bleda ... Zasanjalo se ti je le za eno samo | noč, | za tisto lepo noč ... in komaj si me ljubil, je | A |
Zasanjalo se ti je le za eno samo noč, za tisto lepo | noč | ... in komaj si me ljubil, je bilo že trpljenje | A |
žalostno, da sem jokala, prejokala vso vročo, pusto | noč, | ves dolgi, svetli dan ...Paradiž ni moj dom, pot | A |
svatovski dan! ... Tudi moje jutro je blizu ... vsako | noč, | vso noč sem ga klicala s solzami, da bi potrkalo | A |
... Tudi moje jutro je blizu ... vsako noč, vso | noč | sem ga klicala s solzami, da bi potrkalo na | A |
bodo pozdravile najine sanje - za tisto svetlo | noč! | SLUŽKINJA od leve: Voz je pod verando! | A |
in poklekne prednjo: Dolga je bila pot, vso | noč, | ves dan, o Vida ...Zakaj si šla od nas, brez slovesa | A |
trudnemu popotniku! Dolga je še najina pot, vso | noč, | ves dan ... in do konca dni! Gre na levo k mizi | A |
MILENA z veselim smehom: Sanje! Le eno kratko | noč, | le en kratek dan se ti je sanjalo, da nisi moj | A |
Pozabiti je treba, da je bil živ človek eno | noč | med blodnimi sencami! MILENA: Ozdravila te | A |
sam pristavi. Kako smo sedeli za mizo pozno v | noč | in poslušali, ko nam je pravila tihe bajke voda | A |
samo je ostalo, božji plamen šel je skozi | noč. | Zgrudil se je ob cesarski cesti, | A |
bila pot, trda in strma! VIDA: Dolga je bila | noč, | temna in strašna! POLJANEC: Vse je dopolnjeno | A |
polju, kar med vodami, in da je bila strašna | noč. | Pa mi je legel na srce težak kamen in sem legel | A |
strne, črni zidovi se zožijo; glasba utihne; | noč | POLJANEC na postelji: Mati! MATI se | A |
FRANCKA séde trudna: Kakor črn kamen je leglo to | noč | na moje srce, in neče stran.Ali verjameš spominom | A |
svečo v roki, iz izbe: Kaj pa vpiješ pozno v | noč, | in rogoviliš in pijančuješ in ne prideš, ko | A |
DEBELI GLAS: O Peter, ne zamerite! Lahko | noč! | PETER zapre okno in zaklene duri; postane | A |
Pozdravljen! - UČITELJ vdano in slovesno: Tudi tá | noč | bo minila.Bodi tvoja misel poštena ali nepoštena | A |
naročje!... PETER: Goníla bova, ljubica, še tó | noč | in še to uro po široki rávni, čez hribe in doline | A |
VSI: Poslednjikrat? PETER: Ker pozna je | noč! | Svatje sédajo. | A |
Svatje sédajo. In ker je | noč | pozna, bodimo veseli!Odpustimo, kar je odpuščanja | A |
Ljub'ca moja, kaj si taka, da ti je vsaka | noč | prekratka... UČITELJ vstane: Gospôda! | A |
za toliko ljubezni! Toda glejte, pozna je že | noč | in kljub baklam in lestencem sijejo že zvezde | A |
vzbudila, sedela bi ves dan takó in morda vso | noč. | Vsak trenotek se zamisli in potem ne vidi nikogar | A |
še takó nizko, medtem ko vidi sanjarska duša | noč | in propalost celó tam, kjer je ni. MAK: Pa | A |
FROLÈ: Počakajmo toliko časa, da se vrne; čez | noč | ne bo ostal v bolnišnici. SUHADOLNIK: Kaj | A |
/ zagrne okna svetli solnčni luči, napravi | noč | umetno naokrog. Zaglobil se bo v zlousodne sanje | A |
Jaz ne bom skakal; bakljo dajte mi! V meni je | noč, | zato bom rajši svetil. MERCUTIO Ne, plesati | A |
od nekdáj tesárita. Takó kučira torej vsako | noč, | kučira čez zaljubljencev možgane, zató da o | A |
- Zahvalim vas, gospodje! Lahko | noč! | - Več bakelj sém! | A |
rosno se nočjó. Ljubezen slepa ljubi temno | noč. | MERCUTIO Če slepa je, seveda slabo meri | A |
zrel sad, ki bi mu padel v naročáj. No, lahko | noč, | prijatelj Romeo!Jaz pojdem v svojo perno posteljo | A |
mojim oknom. ROMEO Očem me njihovim zakriva | noč, | a naj dobé me, če me ti ne ljubiš. Boljše, da | A |
se na to daljnjo pot. JULIJA Veš, dragi, | noč | zastira moj obraz, drugače bi rdečica me oblila | A |
zaljubljenost vdanost moja, ki ti jo je izdala tiha | noč. | ROMEO Prisegam ti na luno, ki se z žarki srebrnim | A |
te, a vesela nisem, da naju združila je hipna | noč. | Prehitro je, prenepremišljeno, podobno blisku | A |
rožo, dokler se drugikrat ne vidiva. Zdaj lahko | noč! | In v srce tvoje leže naj sladki mir, ki polni | A |
V ozadje. ROMEO O srečna, srečna | noč! | Bojim se skoro, da ni to drugega ko nočni sen | A |
oknu JULIJA Še tri besede; potlej lahko | noč! | Romeo, ako je ljubezen tvoja čednostna in poroke | A |
Jutri ti pošljem slá. Zdaj lahko | noč, | tisočkrat lahko noč.V ozadje. | A |
pošljem slá. Zdaj lahko noč, tisočkrat lahko | noč. | V ozadje. | A |
V ozadje. ROMEO Ne, tisočkrat nelahka | noč | brez tebe, luči moje.- Fant k ljubici, ko šolar | A |
Gojila, pitala bi te do smrti! Romeo, lahko | noč! | Tako je sladka slovesa žalost, da bi klicala | A |
žalost, da bi klicala do jutri ti: Romeo, lahko | noč! | V ozadje. | A |
Ej ? Ali pa moj Romeo to | noč | (in to bo pač!) še v postelji ni bil? ROMEO | A |
LORENZO Bog odpusti grešnikom! Ali si bil to | noč | pri Rozalindi? ROMEO Pri Rozalindi? | A |
beže ko solnčni žarki, ko od temotnih holmov | noč | podé.Zató pač vozijo ljubezni voz golobi lahkokrili | A |
proti mračnemu zapadu, prinesel urno bi oblačno | noč. | Razgrni svoje zagrinjalo, noč, ljubezni čuvarica | A |
urno bi oblačno noč. Razgrni svoje zagrinjalo, | noč, | ljubezni čuvarica!Brž zatisni oči opazovalcev | A |
luč; ljubezni slepi prijazna je družica slepa | noč. | O pridi, noč, ti resna, tiha žena, črno oblečena | A |
slepi prijazna je družica slepa noč. O pridi, | noč, | ti resna, tiha žena, črno oblečena, in uči me | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |