naglo (801-900)

Truden sem!« Hči je odšla	naglo	ven.Oče je hodil molče po sobi gor in dol.	A
krompir v razor, ki se je odpiral pred njimi tako	naglo,	da so težko zmagovale. Špela se je ozrla za	A
je prestrašil te misli. Popil je vino in se	naglo	ril skozi gnečo.Možje so vpili za njim: »Janez	A
Janez, zate sem posebej postavila.« Ančka je	naglo	odšla v kuhinjo.Špela je mrčezno avanja_skuc	A
umetnim gnojilom; je zadnji čas.« Družina se je	naglo	razšla, le Janez je še obsedel na voglu in večerjal	A
zaklicala gospodinja skoz kuhinjsko okno. Dekle je	naglo	odšlo z drvmi, Janez je obstal skrit v drvarnici	A
perilo, ki ga je pregledovala in zravnavala, ter	naglo	odšla. Ančka je hitela z zadnjo zaplato, dokončala	A
treba nanositi,« je hitro pomislila Ančka, šla	naglo	po škaf in k vodnjaku. Samo nekaj korakov od	A
pojdi v zgornjo hišo in postelji!« Dekle je	naglo	odšla in si ni upala pogledati gospodinje z	A
gospodinja je vstala. »Mina, kaj ti je?« je začela	naglo	Mokarica namesto hčere. »Bog se usmili, mama	A
otrok,« je rekla Mokarica skoro zadirčno in	naglo	odšla iz kuhinje.Ančka je videla, kako se je	A
hribec.« . / . / stran 45 . / Janez je tako	naglo	izgovoril, da ga je komaj razumela.Nato je sedel	A
opozarjal župnik. »Janez je tak,« je sodila	naglo	Ančka in ‒nič ni bilo dvoma v sodbi. »Pomisli	A
Skoro razhudila se je na župnika. Ali	naglo	se je polegla nejevolja, ko je preudarila prve	A
držaje in šel trudno po stopnicah. Janez je	naglo	privezal konja in šel po prstih do kuhinjskega	A
bodo oglasili Janezovi koraki pred hlevom.	Naglo	se je napotila k vodnjaku.Janez je snažil opremo	A
periščem vode in si izmila objokane oči. Nato se je	naglo	sklonila k ognjišču in začela delati. »Saj ni	A
ozrla na Janeza. Toda on je mrko gledal v jed,	naglo	zajemal iz sklede in se po nikomer ni ozrl.	A
« . / . / stran 62 . / »Sava?« se je Mokar	naglo	ozrl.Oči so se mu zasvetile.	A
Kam ti postavim?« Janez je	naglo	vzdignil glavo in se ozrl, kakor bi ga kdo poklical	A
»O,« se je ves vesel začudil. Ali	naglo	je izpremenil glas, kakor bi se bil domislil	A
obotavljala in borila sama s seboj. Slednjič se je	naglo	odločila: »Vse naj se izvrši še danes!« Vstala	A
Navadno je pozdravljal drugače, zato se je Mokar	naglo	zasuknil od računov in ga pogledal čez naočnike	A
njo, ko je stopala čez dvorišče. Ančka je zelo	naglo	šla skoz vas. Dékle so pri koritu natakale vodo	A
Ali pa boš ti?« »Ne bom,« je rekel Miha	naglo,	kakor bi odrezal, in začel spet drgniti po opremi	A
je ta, da še nista mož in žena.« Ančka se je	naglo	obrnila proti njemu. »Torej ti si tudi tak?	A
je ušla to noč v Ameriko!« »Za Janezom?« je	naglo	pristavil mož in se tudi začudil. »Za sabo jo	A
Ko se je priplazil do vrat drvnice, jih je	naglo	odprl, z levico pritisnil gumb pri električni	A
samokresom proti polhu, ki je zbežal k njej. Oba sta	naglo	smuknila skozi luknjo nad šperovcem in izginila	A
Začela je cviliti in klicati Storža na pomoč.	Naglo	je pritekel.Toda kako pomagati?	A
obstala, je nazadnje vendarle prilezel do XII.	Naglo	je vtaknil uro v žep, vstal in pogledal še enkrat	A
strpel. Pol pečenke si je zavil v papir, jo	naglo	zmašil v žep in šel. Doma je zmetal uradniško	A
ga in mu ga specite, zverini pasji!« Nato je	naglo	in jezno odšla. Hudournik je obstal in ni vedel	A
oglašalo zamolklo grmenje. Znočilo se je silno	naglo.	Za Tošcem je pomežiknila dolga bliskavica.	A
mu je pocedila ta rdeča. Nato pa je splezala	naglo	na drevo in se mu godrnja je smejala z veje	A
je kar odskočil. Spomnil se je modrasa in	naglo	po ovinku bežal naprej, da so mu uhlji kar poskakovali	A
dolgočasne megle in dež pa je zagrmelo, jo je	naglo	pobral v bajto in se skril v najtemnejši kot	A
se mu je pod nogo odkrhnil kos skale, da je	naglo	zdrknil.Opraskal se je po kolenih, druge nesreče	A
pogledal v tla, da bi ne videl kurje črede, in	naglo	stekel za gospodarjem. Hudournik je bil ves	A
Saj te bo minilo.«	Naglo	sem odšel, ne odšel, odtaval sem po bregu.Huda	A
kaplje so že padale. Roža je vzdignila glavo, se	naglo	obrnila proti velikim svislim, ki so imele spredaj	A
za njegovo šaljivko, kar utihnil. Stopil je	naglo	v kuhinjo in svoji dekli velel: 𠆫rž stopi za	A
nazaj in povedala, kam je zavil. Zdravnik si	naglo	pokrije kastorec in jo mahne za možem v tisto	A
zamudil s svojimi storjicami,« je rekla mama in	naglo	vstala. Sam sem si sezul čeveljce in bos drobil	A
z njim. Gospodar je segel po stari puški in	naglo	odšel v gmajno nad medveda.Jakcu pa je bilo	A
raševino in z iglo bolj globoko pičil tujca. Ta je	naglo	odskočil: »Sedaj pa čutim, da sem vam res napoti	A
ga zadeti ni bilo mogoče. Na moj strel so se	naglo	zbrali gonjači in prihajala je gospoda.Najrajši	A
ki ga imava,’ se je razjezila vdova Liza.	Naglo	je z burklami porinila lonec v peč, nato pa	A
radovedno ogledovale viseči hlod, a so se ga	naglo	navadile in letale pod njim in nad njim na vresje	A
Dolgo si me zamudil.	Naglo	se naprezi, pojdiva!« Ded mi je tiščal voziček	A
golazen in se rešuje v mahu. Takrat se lisica	naglo	potopi, izpusti šop mahu iz gobčka, odplakne	A
tipalnicami ‒ menda so se pogovarjale ‒ potem pa	naglo	odbrzele vsaka v svojo smer. Ko ves zamišljen	A
Hrestljanje po suhljadi in listju se spet oglasi.	Naglo	ugasim svetilko in se z desnico dotipam do revolverja	A
Spodaj sta druga dva molče čakala.	Naglo	so priletela iz lipe vranja jajca, ki jih je	A
Šla je po hrano za izvaljenčka. Potisnili smo	naglo	plezalca na lipo.Hitro se je vrnil in za srajco	A
Kanarček mi je še sedel na rami, mož je pa	naglo	odšel po gajbico.Hitro se je vrnil in mi jo	A
posebno dobre volje. Odprta vratca v gajbico je	naglo	osledil.Smuknil je skoznje, stopil h koritcu	A
postregel mi je rad. Če sem odložil svinčnik, ga je	naglo	pobral, obletel z njim v kljunčku stene v sobi	A
zagomazelo. Roka se mi je tresla, da nisem mogel	naglo	vtakniti ključa v ključavnico.Ko sem prižgal	A
postal pred vrati. Ko sem prišel do njih, se je	naglo	vzpel do kljuke, jo s taco pritisnil in vrata	A
zapreti. Ni bilo treba kdovekaj pouka in Jazon je	naglo	razumel tudi ukaz: Zapri!Pri priči je planil	A
širokimi krajci. Veselo si je zažvižgal in se	naglo	spustil nizdol proti vasi. V bregu nad vasjo	A
Bonifaca. Dečki so rasli kakor konoplje in kar	naglo	so bili pod vrhom.Pankrac je bil ves mrtev na	A
Pankrac mi je ukazal!« »Postavi koš na tla in	naglo	skoči domov.Vzemi si iz cvetnonedeljske beganice	A
svidenje!« . / . / stran 5 . / Opozorjen sem	naglo	krenil na levo in kmalu zagledal skozi goščo	A
‒ »Potem pa le kar!« Lovec je	naglo	stopil po moj plašč in sva se obrnila navzgor	A
zato vse vedo, zato jim je vsaka brzda odveč.	Naglo	se zaletijo sem, prav tako naglo se obrnejo	A
brzda odveč. Naglo se zaletijo sem, prav tako	naglo	se obrnejo drugam, saj so najmodrejši in svobodni	A
onovili: »Hoo-ruk!« . / . / stran 7 . / Tedaj sem	naglo	popustil in se jim začel smejati. Fantje so	A
zajemali iz skupne latvice. Midva sva mahala tako	naglo,	da se nama je ves čas smejala in razodevala	A
obstala, potem ponovila slovenski: »Dober den!«	Naglo	sva uganila, da je to šolski nauk, ki veli,	A
kakor ubita. Toda na kozarjev klic sta šinila	naglo	kvišku. »Ali je svetlo?« je vprašal Ila.	A
soka, s kozjim mlekom zabeljenega, na mizo.	Naglo	so zajeli. Po kosilu sta segla lovca po puški	A
Tam bomo videli, kako in kaj.« Oba sta	naglo	zagazila proti grmovju in začela klestiti in	A
pognal. Ko so Vorha na domu izložili, je Ila	naglo	stopil po vaškega kovača, ki je bil obenem domač	A
glava, solze so mu kapale v sivo brado. Pa je	naglo	spet dvignil glavo in slovesno ponovil: »Presitost	A
Belim mestom vzhajati veselo jutranjo zarjo.	Naglo	se je dvignil, se spustil v dolino, poln trdnega	A
bisago v kot pod klop, s sekirama in žago pa	naglo	odšel v strmino.Iz bisage si je še odrezal debelo	A
je še odrezal debelo rezino črnega kruha in	naglo	vzel pot pod noge v strmino, da bi bil prej	A
Začel je pri najtanjšem gabru. Sekira je	naglo	opravila svoje delo.Toda debele kaplje potu	A
Počasi in previdno. Višja polovica bukve je bila	naglo	odžagana.Kar kosmato so drvarji potegnili od	A
in se preselil v Zabreznico. Otroci so se mu	naglo	ponagrabili.Dva sta padla v laški vojski, drugi	A
priženil pri tistem mešetarju konec vasi, se bo	naglo	omelo.«Taka je bila sodba vaških žena, ki vse	A
teh gorah vicajo; za vse, ki so po teh gorah	naglo	in neprevidno smrt storili ... Po molitvi sem	A
metež. Nejc si je mel roke od veselja in jo	naglo	potegnil k Šmonovim, kakor bi tam ne vedeli	A
njem župan; niti zapreti ni utegnil za seboj.	Naglo	je hropel in se sklonil do župnikove glave.	A
trese. Kakor bi se sramoval slabosti, se je	naglo	vzravnal in odšel proti spovednici.Več ljudi	A
teh glasovih, da se je zamudil v zakristiji.	Naglo	je sedel in odprl v spovednici okence, ki je	A
Nabijem vam na občinsko desko!«	Naglo	je odšel na vas, ljudje so krenili molče v gručah	A
bo,« je omenil kovač čisto ponižno. Zobe je	naglo	stisnil in po bledem licu so mu utripale mišice	A
Sedaj pa imaš!« Mož je šel	naglo	mimo žene v hišo in se sesedel na stol, tako	A
naj bo priden in naj mater uboga. Nato se je	naglo	obrnil in se spustil po klancu.Žena je gledala	A
ga je naletel ob poti, je vrgel sveženj in se	naglo,	sunkoma pričel poganjati navkreber. »Sedaj šele	A
srca, da se je prebudil iz omotičnih sanj, se	naglo	dvignil in sedel. Ko mu je zdrsnil klobuk z	A
bukve, prav tiste, ki je imela odlomljen vrh.	Naglo	je udarjal, dokler se ni bukev nagnila in hreščeč	A
Silno neljubo mu je bilo, da se je Franca tako	naglo	poslovila.Sicer ni čisto nič vedel, kaj bi ji	A
Čigav bi bil pa greh?« Lojza je	naglo	postavljala latvice na polico v vrsto drugo	A
zgrabil za stroj in ga postavil med lestve tako	naglo	in s toliko silo, da se je Jeri zapletlo krilo	A
»Hu ‒« je začel. Lojza je stopila	naglo	k njemu. »Nikar, France!	A
visokega voza, je zardela kakor mlada deklica in	naglo	odšla v kuhinjo.France se je pa takisto zmedel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani