naglo (301-400)

prav počasi spustila roko, se počasi obrnila in	naglo	odšla po kolniku, ne da bi se ozrla.	A
roke se je pretakala vanj neka čudna toplota;	naglo	se mu je razlila po vsem telesu, mu nabreknila	A
roko in nepremično gledal za Tilčko, ki se je	naglo	vzpenjala navkreber. Nenadoma pa je ves vzdrgetal	A
Sunkovito je zravnal svoje osemdesetletno telo in	naglo	stopil na prag kuhinjskih vrat. »Ti	A
NEDOLŽNEGA VELIKANA 223 . / . \/ . / Hotejec je	naglo	stopil k Maticu, mu položil levico na čelo,	A
švignila iz vasi. Vse se je bilo zgodilo tako	naglo,	da so ljudje prišli iz hiš, ko je bilo že vse	A
onstran sončnega pramena se prikažejo partizani.	Naglo	in neslišno se bližajo, sivi med sivimi debli	A
Spet je samo vojak.	Naglo	si pritiska triglavanko na glavo. »Dajmo	A
uslužno naravna, da teče voda naravnost vanj, nato	naglo	pobere svoje stvari. »Dobro judro!«	A
se zaleti v Giusta, obstane za hip in nato	naglo	švigne naprej.Giusto se ozre za njim in pokima	A
Karabinjerji so me gnali v kasarno ribat pod,«	naglo	pove Boris, ki se mu očividno strašansko mudi	A
razdraženo in nekoliko zviška. Tildica se	naglo	okrene.Tudi njen obraz je že mračen in trmast	A
okrog ust. Velike oči žarijo v solzah, ki se	naglo	nabirajo.Zastrmi se v daljavo, proti goram,	A
brzostrelko v roko. Vsi se zdrznejo, nato se	naglo	razkrope. Dragič lepo pogleda očko Orla	A
* Pri koritu. Nančika	naglo	ovija mokre cunje in jih meče v škaf, da bi	A
Bichi ne zdrži njenega pogleda.	Naglo	stopi pred Nančiko.Nančika se zastrmi v fotografijo	A
fašistov ostala sama nekaj korakov od gruče,	naglo	stopi k Drejcu, ki ga Tildica še vedno drži	A
Dragarica ga sunkovito odtrže od nje ter ga	naglo	odvleče s trga.	A
človek, ki misli, da je zagledal odrešilno bilko.	Naglo	plane na noge, skoči h knjižni omari in z mrzlično	A
zlecne in ostrmi. Nato spusti blagajno iz rok in	naglo	stegne roko po fotografiji svoje žene in svojih	A
Banditen auserottet werden!« »Si! Si!«	naglo	prikima Bichi.Nato s kazalcem kaže po zemljevidu	A
hip. »Mussolini je odletel!« javi slovesno in	naglo	izgine. Drejc obstane in bulji v odprta	A
»Je Dragičev nahrbtnik težak?« »Ni!«	naglo	odvrne Boris.Skoči k vratom in potežka nahrbtnik	A
Borisu zažari obraz. Takoj se zasuče in	naglo	izgine skozi vrata. Očka Orel obesi	A
Boris vstopi.	Naglo	si briše roke ob hlače. Videti je v zadregi	A
stresata in obračata. Oba delata pridno in	naglo.	Boris zgrabi snop, obstane in se globoko	A
obrnila?« vpraša veselo. »Sva!« odvrne Boris in	naglo	smukne s skednja. Očka Orel in Tildica	A
Tildica se oddahne, obesi cepec na klin in	naglo	stopi proti vratom.	A
sedijo fašisti in zelo bučno igrajo »moro«.	Naglo	udrihajo z rokami po mizi in kričijo kakor bi	A
belogardist, ki belo bulji izpod nizkega čela,	naglo	zlije vase kozarec vina, nato stegne svojo dolgo	A
kar obuti zakadijo v reko, jo prebredejo in se	naglo	vzpenjajo proti vasi. Na cesti blizu	A
Peter pograbi za ojnice. Vsi se	naglo	zberejo okrog topa in ga začno potiskati proti	A
povedati!« Ujetniki gledajo v tla in gredo	naglo	mimo. Karabinjer Giusto se bliža z dvignjen	A
»Zakaj se pa ta reži?« »Ta je iz Trsta!«	naglo	pove Boris. »Lah?«	A
970811141442 .. . / na_svoji.045 . \/ . / »Prav!«	naglo	pritrdi Stane.»In minirajte tudi mostove.«	A
»Peter!« Peter se	naglo	približa in sede h komandantu v avtomobil, ki	A
natlačil in jo poslal četnikom za god.« Boris se	naglo	prerine do Sove. »Stric!	A
pomlaska z jezikom. Lokar nalije komandantu, ki	naglo	izpije, se strese in glasno odkrehne:	A
ki sta že v partizanski uniformi. Tildica se	naglo	poslovi, stopi k tovornjaku in dvigne roke.	A
umika. Samo Lokar poskakuje ob tovornjaku in	naglo	naliva partizanom, ki molijo k njemu kozarce	A
proseče pogleda in izgine v množici, Lokar pa	naglo	skoči k tovornjaku, pogleda Sovo in dvigne roke	A
Množica maha z rokami. Skozi množico se	naglo	prerine čokata Lokarjeva žena, ki drži steklenico	A
odločno in plane proti vratom. Dragarica mu	naglo	zapre pot. »Rekel sem, da grem z njimi	A
Okrogličar in Smodin se medtem sklonijo in se	naglo	sezujejo.Vojaki jih pahnejo naprej.	A
komandant mirno, jasno, odločno. Vsi začno	naglo	pobirati svoje stvari. Zasliši se žvižg	A
komandanta. Takoj skočita s poti in se začneta	naglo	vzpenjati k skali, kjer je videti v zaklonu	A
sunkovito potegne negibni Nančiki šaržer iz rok, ga	naglo	porine v strojnico, pritisne na sprožilca in	A
»Kaj je?« zaskrbljeno vpraša Stane. Sova	naglo	zmaje z glavo, češ da ni ranjen, in pokaže Nančiko	A
gredo!« Stane plane k njej, jo zgrabi in jo	naglo	odvleče v zaledje. Bojni hrup se spet	A
gleda okrog sebe, kakor bi nekaj iskal. Nato	naglo	poklekne k strojnici, jo krčevito zgrabi in	A
Tišina. Stane se spomni Sove, se	naglo	nagne k njemu in ga začne zaskrbljeno stresati	A
ostane med nama ... to ... o lakoti ...« »Kajpak!«	naglo	pritrdi Stane in se mu z razumevanjem nasmehne	A
Sova očetovsko prikimava: Stane se	naglo	okrene; obraz se mu skrči v bridkosti in bolečini	A
obraz se mu skrči v bridkosti in bolečini.	Naglo	se požene naprej.Odločno hiti mimo partizanov	A
brzostrelko in se okrene. Zagleda Staneta,	naglo	razširi roke in plane proti njemu, a prav v	A
odsekano kretnjo vrže glavnjo v ogenj in se	naglo	okrene. »Čakali ga ne bomo!« reče odločno	A
sili vanjo. Tildica prikima, vzame bombo in se	naglo	spusti nizdol. »Orla pozdravi!« ginjeno	A
in orehi. Tildica pregleduje papirje in jih	naglo	spravlja v torbo: »V Dragi je spet postoja	A
»Šest jih je. In trije Nemci,«	naglo	odgovori Boris. »Divji so, a še mene	A
Pes zalaja. Obrekar	naglo	privije stenj.Tišina.	A
Odločno stisne čeljusti, da bi zadavila bolečino,	naglo	potegne Borisu titovko iz rok in skoraj trdo	A
Burja brije. Tildica se	naglo	vzpenja proti sedlu, včasih obstane in napeto	A
pokimajo in se zopet potuhnejo. Tildica se	naglo	bliža sedlu. Domobranca in nemški vojaki	A
oddahne, kakor bi ga domobranci motili pri delu.	Naglo	sleče suknjič in ga s klobukom vred vrže na	A
kakor bi ga zapustile vse moči. Po klancu	naglo	ženejo Tildico. Drejc se suče na mestu	A
vratom. XXXIII . / Sova in Mali se	naglo	spuščata po strmi senožeti, priletita na stezo	A
pestmi potrdi svoj sklep. Skloni se k Borisu in	naglo	vpraša: »Koliko jih je?«	A
»Za pušpanom.« »Prav!« pribije Sova, nato	naglo	potegne iz nahrbtnika velike škarje za rezanje	A
glasno oddahne. Nato izpod čela pogleda Drejca,	naglo	potegne Tildico od njega, jo pritisne k sebi	A
Sova ga premeri. Radost in jeza se mu	naglo	menjavata na obrazu; menca z ustnicami in pobliskava	A
Boš šel domov!« Boris ga bistro pogleda in jo	naglo	pobriše. Mali prinese iz bunkerja težko	A
»Gremo!« takoj poskoči Sova.	Naglo	strese Drejca, mu pokaže strojnico in odločno	A
»Poberi!« Drejc se zdrami,	naglo	pobere strojnico in si jo z lahkoto vrže na	A
Oba sta mokra, blatna in sajasta.	Naglo	skočita čez mrtvega vojaka - Sova v diru zadene	A
reče Drejc in si z rokavom obriše mokro čelo.	Naglo	stečeta po progi, ki jo partizani hrupno razkopavajo	A
zavpije Sova, mu potegne iz rok putrih, ga	naglo	odčepi in dvigne nad nagnjeno glavo.	A
zajemalke iz rok in začela sama mešati. Stane se	naglo	preriva skozi direndaj.Tu in tam komu pokima	A
ga pravkar prinesli, in pokima Tildici, ki je	naglo	prihitela k nosilom. Stane se spusti	A
Halo!« Tone strumno pozdravi in se	naglo	okrene. Telefonist z veselo kretnjo	A
obrazu. »Daj!« zagodrnja po kratkem presledku in	naglo	potegne eksploziv Sovi iz rok. Sova	A
Sova se okrene, ga jezno ošine in mu začne spet	naglo	podajati.Včasih se ozre v smeri naskoka, kjer	A
Mina prižvižga. Oba se	naglo	pritisneta k tlom in si z rokami zaščitita glave	A
pogledom povesta, da sta oba cela in zdrava, in	naglo	spet zgrabita za delo. Sova podaja Drejcu	A
dvigne, si z roko obriše pesek z obraza in začne	naglo	podajati opeko Drejcu, ki jo z mrzlično naglico	A
Mina žvižga. Sova	naglo	vrže Borisa na tla in ga pokrije s svojim telesom	A
roko prižiga vžigalno vrvico. Sovražni hrup se	naglo	bliža. »Poberi!« ukaže Sova Borisu in	A
Tri dekleta se lahkotno vrtijo med partizani,	naglo	pobirajo velike sklede in jih spravljajo v kosilnice	A
Zavoglar ostane sam.	Naglo	pobere putrih, pogleda po senožeti in ostrmi	A
ga pograbita in ga dvigneta na voz. Tildica	naglo	priskoči in mu popravlja vzglavje.Sova se zgrabi	A
pri Sovi. Nančika priteče, ga pogleda, trzne,	naglo	poklekne k njemu, mu odveže oči in skoraj radostno	A
nestrpno sili Sova. Bolničarja ga dvigneta in ga	naglo	neseta proti operacijski lesenjači.Nančika hiti	A
Sovi žari obraz. Navdušeno plane pokonci in se	naglo	poganja proti vratom, opirajoč se z roko Nančiki	A
Joj! Zadremali smo,« se opravičuje Tildica in	naglo	vstaja. »Bolničarka si, pa zaspiš!« jo	A
pritrdi Stane in ga krepko strese. »Zato pa	naglo	naprej, da se ogrejemo - in da pridemo v pomlad	A
Sova, ki je oborožen z angleško brzostrelko,	naglo	vleče Nančiko navkreber po razmočenem, blatnem	A
Sova in se pomakne po klopi k njej. Nato pa se	naglo	udari po čelu in nestrpno vpraša: »O, hudiča	A
»Prav,« smehljaje privoli Stane. Sova	naglo	zvrne še kozarec in se ropotaje potegne izza	A
nenavadno mirnim, a strastno trmastim glasom ter	naglo	stopi proti vratom. Tildica skoči za	A
Vrata se odpro. Boris	naglo	vstopi. »Patrulja!«	A
je! ...« Drejc se spogleda z očkom Orlom ter	naglo	pograbi titovko in brzostrelko. »Skozi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani