nova beseda iz Slovenije
diskriminacijo vseh drugih. 2. Sprejeti je treba | načelo, | ki je analogno sodobnemu razmerju med državo | B |
izmišljena. Kar je v tem »umetnega«, je samo | načelo | sestavljanja besed in besednih sestavin v nove | B |
oblike z novimi pomenskimi niansami. A tudi to | načelo | v resnici ni »umetno«, temveč ga najdemo v vseh | B |
vsaj v treh od naštetih peterih jezikov. To | načelo | iskanja novih besed v esperantu velja še danes | B |
angleščina, poljščina in ruščina. Zamenhofovo | načelo | pri izbiranju besed je bilo, da je vzel samo | B |
do pet globokih vdihov in izdihov ... Podobno | načelo, | čeprav so ga drugače izvajala, so poznala že | B |
načela opozoril Izidor Cankar, da mora biti tako | načelo | resnično veljavna misel, oprta na splošnejšo | B |
razmišljanja o demoniji. V njem se kot vrhovno | načelo | vse etike povzdigoval zvestobo samemu sebi, | B |
piscem, ki jim je molk o lastni stvari važno | načelo. | Več pa sva razpravljala o drugih naših pisateljih | B |
In narobe. Mene ne more prepeljati čez to | načelo | nobena socialna ideja, nič, nič na svetu, kar | B |
fronte in v katerih je za bodočnost obveljalo | načelo, | da bo po končani vojni oblast na Slovenskem | B |
po kateri je vsaka ideja najprej ona sama ( | načelo | enkratnosti).Nato bodo obstajale mnoge stvari | B |
SREBRENICE? Kot sem tedaj razumel, je bilo osnovno | načelo | Srbov ... da se Srebrenica nikoli ni zgodila | B |
določa pravilnik o delu. Kršeno je bilo tudi | načelo | o potrebni večini za sprejetje ustave."Krfska | C |
posameznim dvornim klikam. ... Mi smo se odločili za | načelo | ljudovlade, ker mislimo, da bomo tako lažje | C |
Nasprotovati pa je treba doktrini, ki narodnostno | načelo | uveljavlja kot sredstvo za rušenje države. Novice | C |
sebi z doslednim izpolnjevanjem načel. Isto | načelo | je Ambrož zagovarjal v deželnem zboru, saj je | C |
proti federalističnemu in za centralistično | načelo, | ki je seveda pomenilo uveljavitev nemške prevlade | C |
narodove želje po avtonomiji in tako uveljaviti | načelo | pravičnosti do vseh narodov.Kot ideal, ki mu | C |
narodno-jezikovnem področju, tj. da bi obveljalo | načelo, | da vsaka občina izbira poučevalni jezik v šolah | C |
Schaffer je na tem zborovanju poudaril, da ustavno | načelo | v Avstriji spoštujejo le Nemci in da je ustava | C |
pozval Slovence, naj še odločneje uveljavijo | načelo | "svoji k svojim". Kmalu potem ko je izbruhnila | C |
davkov se mu je obstoječe stanje - glede na | načelo | zastopstva interesov - zdelo popolnoma upravičeno | C |
nadmoči nemškemu elementu. V tem je S. n. videl | načelo, | po katerem bi bilo možno sodelovanje tudi v | C |
pasivnosti. Pri tem spoznanju so opustili staro | načelo, | da jih razkol med Slovenci ne zanima oziroma | C |
nemščini. Po zamenjavi oblasti se jim je to | načelo | zazdelo neprimerno, saj se je praksa po njihovem | C |
tudi od naše strani sprejeto machiavelistično | načelo, | da sila odločuje, načelo, vsled katerega je | C |
sprejeto machiavelistično načelo, da sila odločuje, | načelo, | vsled katerega je v ozbiljni nevarnosti naš | C |
katerega je v ozbiljni nevarnosti naš obstanek. | Načelo | sile je namreč vsikdar v kvar slabejšemu, zato | C |
raven. Barbo in Luckmann sta poudarila, da | načelo | splošne in enake volilne pravice ne pride v | C |
in ne da bi opustili kakršno koli politično | načelo. | To naj bi ohranilo nadaljnji obstoj za deželo | C |
vlada v državnem zboru že 28. 11. 1905 odklonila | načelo | splošne in enake volilne pravice za deželne | C |
začetku sedemdesetih let 19. stoletja zagovarjali | načelo, | da so tisti Nemci, ki se ne identificirajo s | C |
bistveno izhodišče programskih usmeritev sprejel | načelo, | da so nemški narodni interesi nad vse in da | C |
se stvari zapletejo, saj je njegovo prvotno | načelo | apeiron neka zgolj mišljena snov: neomejeno | C |
izhajanjem iz enega samega načela - najsi bo to | načelo | čutna ali nadčutna snov (abstraktna ideja). | C |
Descartesa in Spinoze je Vico razvil epistemološko | načelo | verum et factum convertuntur, po katerem sta | C |
kot sistem; dalje, da je kako tako imenovano | načelo | ali princip filozofije, če je že resničen, že | C |
resničen, že zato tudi napačen, ker je [le] | načelo | ali princip." Sistem, kot si ga je Hegel najprej | C |
neresnično. Ta celota ni nekaj a priori danega, ni | načelo | ali princip, ni začetek, temveč rezultat.Resnično | C |
aristotelovski silogistični logiki, kjer kot osnovno | načelo | nastopa načelo identitete: A = A; "A ne more | C |
silogistični logiki, kjer kot osnovno načelo nastopa | načelo | identitete: A = A; "A ne more biti obenem A | C |
kar počne Žižek, je zvajanje dialektike na eno | načelo, | pa čeprav je to načelo konkretna totaliteta | C |
zvajanje dialektike na eno načelo, pa čeprav je to | načelo | konkretna totaliteta - ali se s tem ne ujame | C |
dialektiko pojasni z enim načelom, se mu samo | načelo | konkretne totalitete izmakne: ravno s tem ko | C |
vsota posameznih zgodovinskih dogodkov niti | načelo | obravnavanja, ki je posameznim zgodovinskim | C |
njegova vloga ključna. Lukács tako sprejme Vicovo | načelo | verum-factum, le da z zadržkom: velja le tedaj | C |
diskurzivnega, alternativni red pomena, kot je | načelo | razdora, ki preprečuje vsakršnemu redu, da bi | C |
primer iz sveta umetnosti, larpurlartizem. | Načelo | l'art pour l'art, ki se je uveljavilo v zgodnjem | C |
uporablja zgolj logične operatorje, kot so | načelo | protislovnosti, osnovne kategorije, kot so identiteta | C |
neposredni navezavi na samo umetnost, zato se njegovo | načelo | transverzalnega uma, ki skuša posredovati med | C |
letom 1914, se je precej razširil. Wilsonovo | načelo | samoodločbe narodov je nekaj imperijev dobesedno | C |
pravi za nekakšno determiniranje prihodnosti. | Načelo | laissez faire se je Mannheimu zdelo preživeto | C |
olastninjenih" resnic, ki počasi postaja vrhovno | načelo | našega časa, je dejansko drugo ime za ravnodušnost | C |
čudil tožilcem in sodnikom, ki za svoje vrhovno | načelo | razglašajo sočutnost (ne pa npr. pravičnosti | C |
resnici pa bo vedno ostal njun podložnik." | Načelo | ugodja, kot ga formulira Bentham, je paradoksna | C |
deskriptiv in preskriptiv. Lahko bi rekli, da je | načelo | ugodja, gledajoč iz kantovske perspektive, nestvor | C |
v škodo svojega zasebnega interesa. Katero | načelo | lahko potem jamči za to, da bo vsakdo deloval | C |
Benthamova rešitev za to kvadraturo kroga je | načelo | koristnosti: "Načelo koristnosti priznava to | C |
to kvadraturo kroga je načelo koristnosti: " | Načelo | koristnosti priznava to podreditev /namreč ugodju | C |
stkati tkivo srečnosti s pomočjo uma in prava." | Načelo | koristnosti kot rešitev za nekompatibilnost | C |
individualističnih zahtev jaza, ki jih narekuje | načelo | ugodja, in simbolno determinacijo subjekta s | C |
kot načela jazovske kalkulacije interesov v | načelo | koristnosti kot aksioma pravne in politične | C |
paradoksov Benthamove etike ugodja je zato ta, da | načelo | koristnosti - ki je postulirano kot garant načela | C |
razmerja med načelom koristnosti in načelom ugodja. | Načelo | ugodja je v utilitarizmu postulirano kot primarno | C |
utilitarizmu postulirano kot primarno glede na | načelo | koristnosti. Slednje dolguje svojo učinkovitost | C |
ugodju in bolečini. Na prvi pogled se zdi, da je | načelo | koristnosti zgolj nadaljevanje načela ugodja | C |
ugodja na ravni skupnosti. Dejansko pa s tem, da | načelo | koristnosti povzame načelo ugodja, le-to hkrati | C |
Dejansko pa s tem, da načelo koristnosti povzame | načelo | ugodja, le-to hkrati že odpravi.Eden od paradoksov | C |
izračunavanje ugodja in bolečine, kot ga nalaga | načelo | koristnosti, potrdilo zmagoslavje jaza in dokazalo | C |
hrbtu žrtve. Krutost je zatorej vpisana v sámo | načelo | koristnosti, ker sebičnega individua prisili | C |
kaznovalna politika". Sam Bentham je vztrajal, da že | načelo | koristnosti, ki meri na dosego največjega učinka | C |
šteje, vodi knjigovodstvo, skratka, priznava | načelo | ugodja kot neprekoračljivo mejo.Vendar Benthamov | C |
kalkuliranja ni prostora za strast, ki je imuna za | načelo | koristnosti, za izračunavanje dobičkov in izgub | C |
utilitarizma enega temeljnih aksiomov tega nauka: " | načelo | konvergence interesa in dolžnosti".Po Benthamu | C |
da se za ideali skriva pravi suveren, namreč | načelo | ugodja.Edino realno, ki ga priznava utilitarizem | C |
ugodje kot tako dobro. Po drugi strani pa sámo | načelo | ugodja napotuje na dobro kot na nekaj, kar je | C |
Bentham in Freud, priznavata, da je temeljno | načelo | vsega človekovega delovanja iskanje ugodja oziroma | C |
mogoče dvomiti, zapiše Freud v Nelagodju, da | načelo | ugodja določa za vsakogar smoter življenja, | C |
empirično pravilo za harmonično porazdelitev ugodja. | Načelo | koristnosti naj bi zagotovilo srečo za vse, | C |
gospodarja. Po drugi strani pa je Benthamovo | načelo | koristnosti, ki subjekta sili, da računa z Drugim | C |
neugodje. Zato mora pri Benthamu intervenirati | načelo | koristnosti kot tisto načelo, ki dá mero tistemu | C |
Benthamu intervenirati načelo koristnosti kot tisto | načelo, | ki dá mero tistemu, kar ne pozna mere.Gledajoč | C |
neugodjem ali pa bo indiferentna. ... In (drugič), | načelo, | ki temelji le na subjektivnem pogoju dovzetnosti | C |
pogovor gluhih, ker Benthamu, ki željo priklene na | načelo | ugodja, uhaja prav tista želja, ki sega onstran | C |
zgolj jezikovno substanco in so zato imune za | načelo | ugodja, aplicirati kriterij druge vrste, etični | C |
Kot smo videli, je edini užitek, ki ga dopušča | načelo | koristnosti, zadovoljitev, dosežena z odpovedjo | C |
uporabna vrednost - /v njej/ je uporabnost užitka." | Načelo | koristnosti torej ni edino načelo, ki ureja | C |
uporabnost užitka." Načelo koristnosti torej ni edino | načelo, | ki ureja subjektov odnos do dobrin. To pa pomeni | C |
povzdignjenje zla v avtonomno, transcendentno | načelo, | je pri Sadu upravičeno s tem, da je orodje za | C |
Indiferenten zato, ker Kant postulira drugo | načelo | moralnosti, dolžnost spoštovanja moralnega zakona | C |
dolžnost spoštovanja moralnega zakona, se pravi | načelo, | ki se od patološko določljive zmožnosti želenja | C |
med srečo in željo. Po Sadu je namreč edino | načelo | srečnosti zadovoljevanje strasti, naj so še | C |
zvestobe načelu ugodja tako za nazaj pokaže, da je | načelo | ugodja na sebi nestabilno, saj samo načelo ugodja | C |
je načelo ugodja na sebi nestabilno, saj samo | načelo | ugodja nujno napotuje prek svojih meja, na prekoračitev | C |
homeostaze in pomiritve. Ko Sade pokaže, da samo | načelo | ugodja napotuje na lastno prekoračitev, da se | C |
nenasitnega Še!, tisto, čemur bi lahko rekli | načelo | užitka oziroma gona izvrši podobno operacijo | C |
povzdignjenje zgolj formalne določitve volje v etično | načelo | za posledico eliminacijo patološkega, nestalnega | C |
za to, kako pogled "izigra" pregrado, ki jo | načelo | ugodja postavlja užitku.V čem je poanta vztrajanja | C |
Kanta - ker jo vodi hegemonikón, zakonodajno | načelo | izbir in odločitev, moč, ki ukazuje in prepoveduje | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |