mačka (101-200)

slave, pljuneš, bogme, na ves svet, in niti	mačka	na porosi za teboj solzice!« »Dobre	A
tu pri oknu in gledaš na božje sonce, kakor	mačka	na vrelo kašo.Mar bi se šla sprehajat, morda	A
»Da! In je dejal Trovrag, da več ve	mačka	nego miš in da se še ni prigodilo, da bi miš	A
Imel sem dva stavca pri sebi, pa bi se sam	Mačka	tudi ne bal.Grem torej bliže in potuhnjeno gledam	A
krivičnem dolži mlado pošteno dekle. Pokliči	Mačka	na stran, da ga dobim samega v pest; on mora	A
on bo precej šel. Res, Tinica je izvabila	Mačka,	jaz s svojima prijateljema za njim.V kotu vrta	A
Seveda smo najprvo pošteno obrali Vahuljo in	Mačka	in jima želeli na prerokovali vsakovrstnih neprijetnosti	A
druge pomoči da ni, nego treba je mačke, samo	mačka	zna in bo ročno splezala na smreko in bo onemu	A
kateri smreki naj vrv nese v vrh in čemu. Toda	mačka	je dejala: »Mrnjav!« na vse prigovarjanje samo	A
drugi je imel nezvesto ženo, tretji stanovitnega	mačka,	četrtega je dražilo, da drugi več vedo nego	A
polsen, kar se mi nekaj drobnega povzpne kakor	mačka	na posteljo in mi zleze pod odejo. Bil je Franek	A
drugih. Ne maram pa tudi ne očitka, da prodajam	mačka	v žaklju.Z majhno poskušnjo tedaj rad postrežem	A
polnoletna, okoli nog se mu je smukala marogasta	mačka,	na mizi se je kadila črna kava.Zdaj zdaj je	A
Država ni tako pravična, vidiš! ‒ Da, in	mačka	imam, mucek-mijavček mu je ime, ga tudi lahko	A
in mu rekel, da sem prišel pogledat njegovega	mačka.	Res ga je imel!	A
vrta pod širokim orehom, imela je marogastega	mačka	v naročju, ga gladila in izpraševala, če jo	A
slonel na ograji in z veliko resnobo motril	mačka,	ki je sukal okroglo glavo in mežikal. »Zdi se	A
niso obetali nič dobrega. Julka je izpustila	mačka,	pogladila si je predpasnik, pokimala tovarišu	A
sprevajal dr. Košir svojega običajnega nedeljskega	mačka	po sveži božji naravi, je na Gradu naletel na	A
ga le more biti sit človek, ki ne ve, ali ima	mačka	ali opico, le to ve, da bi rad še pil, pa nima	A
gospoda sta se pričela gledati kakor pes in	mačka,	kajti sta bila od različnih partij in ni bilo	A
medtem zopet napočil sporazum in sta se pes in	mačka	v ministrstvu zopet pobotala in poljubila in	A
strehi ‒ kaj bi z njo in s kožo od zajca ali	mačka!	Ta lina in koža sama ob sebi nima ne literarne	A
je koža sploh koža in ali je od zajca oziroma	mačka.	Morebiti je pa od psa.	A
imamo živce in ljubimo svoje univerze kakor	mačka	mlade.Univerze so nam svetinje in ponos in kultura	A
z njo, vselej sta se sprla: Lisko je lajal,	mačka	pa pihala.Kadar ji je prilajal le preblizu,	A
nekaj trenutkov je čakal. Na planoto je prišla	mačka,	za njo je skakljal majcen mucek, njen mladiček	A
njo je skakljal majcen mucek, njen mladiček.	Mačka	mu je migala z repom, mucek ga je lovil, skakal	A
skoku poganjal za repom starke. Sredi planote je	mačka	obstala in sedla.Začela se je pridno umivati	A
silnem skoku na planoto. Kot bi mignil, se je	mačka	vrgla kvišku.Takoj je sprevidela, da zaradi	A
naskočil, kakor bi se bil pripeljal s tankom.	Mačka	je bila pripravljena.Dolgi, ostri kremplji so	A
jo je Lisko utegnil zgrabiti z zobmi, mu je	mačka	zasadila kremplje v obraz.Lisko je zacvilil	A
Lisko je zacvilil in odskočil. Ta hipec je	mačka	izrabila, v skoku zbežala in se otela na bližnje	A
in krog podpluto s krvjo. »Revček, ali te je	mačka	oslepila?Vidiš, nisi odlegel, da si jo skupil	A
nekdaj bogata trgovska hiša ‒ je imela črnega	mačka.	Rodi so mu rekli.	A
na streho: »Avša, avšasta, to ni lev, to je	mačka!	« »Še enkrat reci, da ni lev, odidem še danes	A
Dobro jutro! Takó ste prišli, kot pride divja	mačka.	Sem čakal včasih drugih strelcev na petelina	A
vživel v to misel, da je vzboknil hrbet kakor	mačka	in hrepeneče čakal plena. Že so se čula kopita	A
naznanil važno poročilo o vojski. Vil se je kakor	mačka	in se gnal po najvišji travi, se skrival za	A
« Tovariša sta se razveselila; kakor divja	mačka	sta se oglasila in začudila. Iztok se je oziral	A
lastne kože.« Nato je planil v gozd kakor divja	mačka.	Bil je Iztok.	A
prisolzela iz majhne rane na prsih. »Zaspanec,	mačka	krmežljava, zakaj nisi pel?Pa pojdi leč!	A
že dotaknila Iztoka. Tedaj plane Sloven kakor	mačka	v Huna, ki sredi grma niti udariti ni mogel	A
proti Hunu. Toda Tunjušev konj je odskočil kakor	mačka,	zamah je žvižgnil po zraku; preden se je okrenil	A
imela spodobne besede že za kvante.« »Nobena	mačka	ni bolj hinavska.« »Pa se je znala nalička	A
poklončke za punce, ki so jih potrebne! « »Divja	mačka	puha brez potrebe,« se je odrezal poba in se	A
neizmerno, kristalno ogledalo. Na njem me je čakala	mačka.	*** Temna glava, poševne oči.	A
V kuhinji, skoro med vrati je ležala stara	mačka	ter me nezaupno gledala.S hlastnimi koraki in	A
bi ne bilo neprijetno, če bi imel poleg sebe	mačka	ali psa.Mlado, belo, mehkužno mačico, ki bi	A
gori na glavi Minerve leži stara, sključena	mačka	z namršeno dlako; bogve, kako je prišla tjà	A
vesel in je odmeval zlobno po tišini. Lepa bela	mačka	je bila, še čisto mlada in nič hudobnega ni	A
in trepetalo mu je telo. Zamahnil je, toda	mačka	se ni prestrašila, plazila se je bliže.	A
In je zamahnil in je stopil bliže. Ali	mačka	se ni prestrašila; sklonila je glavo še niže	A
ni več oglasilo. Kakor žoga je bila odletela	mačka	od kupole, prav do odprtih duri, kjer se je	A
drugi se je kretal zanj. Kakor se je bližala	mačka,	tako se je bližal tudi on, ni hitel več in omahoval	A
bližal, s tihimi koraki, glavo upognjeno. »No,	mačka,	mačiča, pridi!« In tudi smejal se je	A
rahlo po kolenu. . / . / stran 143 . / »No,	mačka,	mačica!« In bližala se je z visokim	A
Smejal se je in ji je gledal v oči. »No,	mačka,	mačica?« Gledala mu je v oči in je zamahova	A
so zamahnile narahlo in plašno. Čisto mlada	mačka	je bila in strah jo je bilo celo netopirjev	A
strah jo je bilo celo netopirjev. Mlada bela	mačka	z rdečo pentljo na vratu. Dihal je težko	A
je udaril vdrugič, naravnost na oči. »No,	mačka,	mačica?Ali nič ne prosiš, ali te nič ne boli	A
Ali nič ne prosiš, ali te nič ne boli? No,	mačka,	mačica, prosi!Prosi!	A
branjevke pred štacuno, se ni spomnil, da je bila	mačka	njena, lepa bela mlada mačiča z rdečo pentljo	A
svoji časti in na svojem dobrem imenu, kakor	mačka	na zapečku: vščipni jo le za najmanjšo dlakico	A
Krščanski človek sem jaz. Ampak	mačka	je rešena. Tisti človek je bil nekoč moj	A
”Kedaj prideš?“ ”0 Matilda,	mačka	je rešena!“ ”Kaj?“	A
Ferjan pa je vedel ... čakal je na uro, kakor	mačka	na miš ... Mačka je tiho ... tiho, ne gane se, ne	A
kakor mačka na miš ... . / . / stran 128 . /	Mačka	je tiho ... tiho, ne gane se, ne prede ... ampak	A
jarkov in mlak, da bi tam poginil kakor pes,	mačka	ali vrabec.“ Nasmehnil se je ljubeznivo.	A
jo je razjezila in zdaj je kakor zlodej. Še	mačka	je sunila v vežo, ki ga ima rajša nego moža	A
učenosti, celó igrá se s koščki kakor mlada	mačka	s sončnimi žarki. Izmučen je in utrujen, zató	A
menoj, na prečnem brunu pa je sedela stara siva	mačka	in krog nje pet mladih, nedolžnih muckov.Zakričal	A
Slišal sem, če je par korakov od mene tihotapila	mačka	na mehkih tačicah ter skočila na tram.Tako tenka	A
nekolikokrat spotakne in prepodi piščeti in	mačka,	stopi v ozko, temno vežo z razritim podom in	A
”Kako me je vlačil! Kakor	mačka!	“ Držal je v roki razbito ogledalce in je	A
Glej žival! Tepel me je in me je suval kakor	mačka,	naposled pa me še okrade!“ In stud se mu	A
Vseokoli je bil lep, topel solnčen dan, in	mačka	je sedela na pragu in venomer gladila s tačico	A
Zdaj!« V tem hipu sta šinila iz hleva razkačena	mačka	in za njo pes.Orožnik je pomeril, in nesrečni	A
od onih, s katerimi se navadno srečata pes in	mačka.	»Še enkrat reci!« je dejal Šime.	A
23.	Mačka	Približala se je bila Velika noč.	A
Anica je kriknila. Velika domača	mačka	je ležala otroku na prsih. Par hipov pozneje	A
tega nisi rekla, pa si vendarle mislila, da je	mačka	vajena postelje, in tudi zgodilo se je že, da	A
postelje, in tudi zgodilo se je že, da je storila	mačka,	kar si ti želela.Ali moreš tajiti, ali moreš	A
zmanjkalo. Na toplem temenu peči je kakor stara	mačka	zadremuckala, v spanju se je obrnila na drugo	A
dokler ni stopila v naše takratno življenje	mačka...	Treba je vedeti, da ni bila navadna	A
mačka... Treba je vedeti, da ni bila navadna	mačka,	ampak je imela že od rojstva drugačne navade	A
za vsako malenkost, bila je tako rekoč boljša	mačka,	le da vsi tega nismo upoštevali. Prvič	A
letu, ko je svinja povrgla tri mladiče, stara	mačka	pa je imela pet mladih. Mlada mačka	A
stara mačka pa je imela pet mladih. Mlada	mačka	se je ob našem pregovarjanju smukala okoli naših	A
»Zaradi črnih pik na tačkah in na repu.«	Mačka	je priskakljala do mene, visoko vzdignila rep	A
ki bi menil, da je bila Pika tako vzvišena	mačka,	da ni opravljala svoje službe. Nsprotno!	A
opravičil. Vse bolj sem bil prepričan, da si naša	mačka	nekje tam visoko za tramom zapisuje vse o naši	A
veliki maček, ki je bil napol siamske krvi, naša	mačka	pa mu ni in ni hotela odpreti srca.Zato je sosedov	A
čez glavo. Ob zavijanju sosedovega velikega	mačka	se mu je dokončno utrgalo.Nehal je dremuckati	A
»Kc! Presneta	mačka,	boš šla stran!« Prtiček je Piko oplazil	A
teden dni. Do tedaj nisem mogel verjeti, da	mačka	lahko tako močno zameri. Vrnila se je	A
poklicala mama, da bi zgladili nesporazum. Toda	mačka	se je naredila, ko da je ne sliši.	A
smo izgubili pravega družinskega člana. »Ta	mačka	je bila v prejšnjem življenju zagotovo človek	A
se včasih radi gledajo z Dovžani kot pes in	mačka,	so svojim zgornjim sosedom radi nagajali:	A
in zapuščenosti in živel je dostikrat kakor	mačka	na strehi, ki nima nikamor iti.Zadnje čase se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani