ljudje (501-600)

vedeti, kakšen sem, zakaj ne bi vedeli tudi	ljudje!	Ali ni to pošteno?	A
»Hm, kajpak,« se je popraskal kmet. »	Ljudje	dandanes bolj malo bero...No, otroci še bero...	A
popraskal kmet. »Kar recite, saj smo vendar	ljudje.	« »Seveda...« je odsotno zamrmral Peter	A
no, vsaj danes, ker je sveti večer... in ker so	ljudje	dobre volje, kakor se pravi... zakaj ne bi bila	A
lahko povedo, kako in kaj... In mi smo navadni	ljudje	in ... in neuki ljudje in ... in vendar smo ljudje	A
kaj... In mi smo navadni ljudje in ... in neuki	ljudje	in ... in vendar smo ljudje in ...In kajne, gospod	A
ljudje in ... in neuki ljudje in ... in vendar smo	ljudje	in ...In kajne, gospod?«	A
Teta ni sirota!« se je uprl otrok. »Saj stari	ljudje	nimajo več očeta in matere.Samo otroci so sirote	A
- se je oglasil hripav glas. - Saj smo vsi	ljudje!	- Ljudje? - se je zmračil Temnikar.	A
- Saj smo vsi ljudje! -	Ljudje?	- se je zmračil Temnikar. - Moja pravi	A
»Hm, kajpak,« se je popraskal kmet. »	Ljudje	smo različni.« »Hm?« je pomislil Peter	A
slišali, kako v ognju tulijo pravi, res živi	ljudje...	« »Ali ste jih vi slišali?« je rekel	A
morje, potopljeno v noč. Po ulicah so valovili	ljudje	in med njimi so s težkimi, upognjenimi koraki	A
Delati je treba. Zvonil sem zgodaj, da bi	ljudje	slišali in vstali." „Kakšni ljudje?	A
zgodaj, da bi ljudje slišali in vstali." „Kakšni	ljudje?	" „Kraševci!"	A
»Te babe so kakor kure,« tako so govorili	ljudje,	»hitro skočiš k njej, jo potrepljaš po ramenu	A
žandarja, v trgu davkarja in sodnika - in ti	ljudje	so mislili tudi za Žefa Obrekarja.Vsi ti gospodje	A
blagoslov mrličev in zastav, topov in ranjencev.	Ljudje	iz najzakotnejših grap in globeli so se zavedeli	A
sreca_kr.176 . / 176 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . /	Ljudje	so napolnili cerkev do zadnjega kotička.Gospod	A
noge nataknil škornje in krenil ob vodi v vas.	Ljudje	so bili že vstali.Po bajtah se je kadilo skozi	A
Žef pa je pil tudi v nedeljo.	Ljudje	so posedali krog njega in silili vanj.In Žef	A
dni,« je stokala starka in se branila. Pa tudi	ljudje	so se je branili tako dolgo, da je občina sklenila	A
Še tisti večer je umrla.	Ljudje	so po vasi šepetali, prihajali so jo kropit	A
parajo koruzne storže in zobljejo zlato zrnje.	Ljudje	se prekladajo po hišah, jezno gledajo kramp	A
Že naslov sam pove, iz katerega kosa zemlje	ljudje	so v teh novelah in komu je zbirka namenjena	A
bodo odšli v kavarno na partijo taroka«. Danes ‘	ljudje	hočejo, da se utope, da pozabijo svojo pravo	A
prodal je gosli ‘z nasmehom, kakor jih prodajajo	ljudje	njegove vrste’, toda pesem je ostala v srcu	A
sestra iz Primorja’. Toda, kje so sedaj tisti	ljudje,	ki jim bodo šli naproti z razprtimi rokami in	A
Življenje žre življenje: živali rastline,	ljudje	živali in še sami med sabo.In kaj?	A
utrujena in tiha. Na tej ladji živijo trije	ljudje:	nesrečni in neskrbni kapitan Moj Jezus, lastnik	A
vse se dogaja v širokem, svetlem svetu, kjer	ljudje	zajemajo življenje z veliko žlico, samo zajemajo	A
pismonošo. »Furlani pa so že bolj naše vrste	ljudje.	Kar rad nas je imel.	A
kolenih ter dokazovali, da niso divjaki, temveč	ljudje,	ustvarjeni po božji podobi in volji, trdili	A
- Seveda!	Ljudje	so državi na vsak način potrebni.Kdo pa bo v	A
življenje uči človeka do smrti! - To nikakor niso	ljudje,	ki so zdravi in dobri, zadovoljni z malim.Ti	A
ki je za vekomaj umazala njih pošteno ime ".	Ljudje	pa so grofičin dar sprejeli z veseljem na znanje	A
Zdaj so pa kar naenkrat spet prihrumeli k njej	ljudje	s škripajočimi vozovi, vozicami in rameni ter	A
In trušč narašča do same gluhote.	Ljudje	tekajo vsekrižem, se zaletavajo drug v drugega	A
ittore in tako dalje. Kakor hitro se ti	ljudje	kam naselijo, takoj napišejo na vrata svoja	A
živi duhovščina, od posvetnih sodnija - navadni	ljudje	pa nimamo koristi ne od prvih ne od drugih in	A
ne bo zaradi njene smrti prav nič manj živa:	ljudje	bodo prav tako posedali na pragih in glasno	A
denarjem v žepu. Prišel bo na nedeljo, ko bodo vsi	ljudje	zbrani pred cerkvijo.Tudi on bo zavil tja, ne	A
druge obešenjaška. Sicer pa mora biti, ker smo	ljudje	slabi." Za prebivalce Hiše št. 14 je	A
Zavijem v staro mesto, razcapani, umazani	ljudje.	Iz motnih oči vpije lakota.	A
In ti Kraševci. Bridki	ljudje,	so pa tudi veseli včasih.Danes pa ne več tako	A
Vipavskem sem! O, tudi Vipavci so svoje vrste	ljudje,	tudi vipavska zemlja ima svoj poseben duh.Hodim	A
In Vipavci? Vipavci so tudi svoje vrste	ljudje.	Veliko delajo.	A
K prijatelju na - žlikrofe. O, ti	ljudje!	Vračam se in odhajam ob zvonku krampov	A
fari se ni še nobeden poboljšal. Vendar pa so	ljudje	vse sprejemali z odprtimi rokami, pa najsi so	A
pametni nasveti za kmetijstvo in živinorejo.	Ljudje	so bili ponosni nanj, ker je bil tak možak.	A
župnik. Če pa je hudič, je pa tudi prav, da si ga	ljudje	enkrat ogledajo od blizu.« Bila sta	A
« je rekel župnik. »A pomisli, kaj bi rekli	ljudje,	če bi zdaj videli svojega župnika, ki se skriva	A
sosednji vasi pa so se od jutra do večera zbirali	ljudje	ob njivi cvetoče ajde.Čudili so se, se križali	A
jih ne bi imel rad, če so v njej živeli takšni	ljudje,	kakršen je bil kovač Tomaž!	A
na klopotec kravji zvonec? Le kaj bodo rekli	ljudje?	Joj, joj, bodo rekli, zdaj ti čudaki že na tepki	A
pa jaz verjamem v sanje! Oh, kako čudni smo	ljudje!	« »Sanje so samo sanje!« sem skušal biti	A
je bil tudi tako sebičen, kakor so nekateri	ljudje,	ki bi hoteli imeti vso srečo samo zase.	A
pa je bila mehkega srca, kakor nekateri redki	ljudje.	Ker je bila sama srečna, bi rada videla, da bi	A
lepo. Še bo lepo na tem svetu, dokler bodo	ljudje	kakor vi otroci, verjeli v ljubezen.«	A
pisano ‘daj nam danes naš vsakdanji kruh’, da bi	ljudje	ne zahtevali kaj boljšega.Kakšno spoznanje je	A
sobotah zvečer plašno hitel v trgovino, so se	ljudje	oddahnili in rekli: »Delopust«.	A
je prihajal vsak teden, obiskal nekaj hiš in	ljudje	so mu radi dajali.Ko je nabral dovolj kruha	A
Zanj bi bilo treba nove vojne,« so govorili	ljudje	in gledali za njim, ko se je zdaj že z muko	A
praznike, se Okouinokou dolgo ni prikazal.	Ljudje	so ga pogrešali in ugibali, kam neki je izginil	A
Toda čemu? Podobni	ljudje	so živeli in živijo tudi drugje. Nekateri so	A
da je najhujši glad glad srca. Zdaj pa se	ljudje	že nasmihajo, ker čutijo, da je vsako jesen	A
večkrat razlagal, da so tudi med Italijani dobri	ljudje	in da marsikdo ni kriv, če mora počenjati, kar	A
Graparjevi močni in trmasti, drzni in odločni	ljudje,	toda nagonsko je začutila, da bi ji Justin vrnil	A
nekoč odprle oči in bo spoznala, da smo tudi mi	ljudje.	« Takšne in podobne besede o učiteljici	A
In prav tako se vara, kdor misli, da takšni	ljudje	niso deležni bridkih preizkušenj in težkih udarcev	A
prazniki so kaj primerni za lov na besede.	Ljudje	se nekoliko razgrejejo ob spominih, pa začnejo	A
že spravil iz fare, toda videl bo, če se bodo	ljudje	kaj mrdali ali pa morda celo kaj posmehovali	A
tako veš, da vem, kaj mesto človeku vzame.	Ljudje	se po mestih boje teme.Neprestano govore in	A
silo na vasi. Drugi razlog pa je ta, da so	ljudje	v teh tolminskih grapah kaj barbarske in divje	A
Tudi na vas je prišlo že precej mestnih navad.	Ljudje	ne verjamejo več tako slepo v Boga, posebno	A
nas zadevajo nam pridejo kajkrat prav, zakaj	ljudje	smo nekoliko čez mero nečimerna bitja: tudi	A
in ga previdno dvignejo s tal. Drugače pa se	ljudje	res ne brigajo za cigaretne ogorke.Na svojem	A
izzivalno leži sredi širokega pljunka. In ti	ljudje	gredo in napišejo v dnevnik pod rubriko »Čitatelj	A
temveč glasno in sunkovito, kakor pač govorijo	ljudje,	ki živijo v samoti ob bučni reki. Naša hiša	A
ki jo je vzdihnila, mi ni bil všeč. Nekateri	ljudje	imajo lep in močan glas, toda posluha imajo	A
glasno oddahnila. »In če so že od nekdaj vsi	ljudje	tako mislili in verjeli, potem sose le morali	A
upognejo in da zanjo celo umre. In bili so taki	ljudje	tudi pred vojno, še prej, zmeraj, medtem ko	A
‘Bil! Tako pasji so danes	ljudje,	da morajo psi umirati take smrti!’ - Pa saj	A
je teta oglasila. Včasih mi ni všeč, če mi	ljudje	gledajo v srce.Zato sem teto najbrž pogledal	A
nosiš samega sebe po cesti - in zdi se ti, da	ljudje	s prstom kažejo za tabo, češ ta človek ni živi	A
vsi smo umolknili. Včasih že tako pride, da	ljudje	obsedijo na travi in molčijo.Takrat navadno	A
pridigali o domovini. Toda zdaj vem, da so bili	ljudje,	ki so tako pridigali, podobni Modrijanu, ki	A
Zdaj ga vsi rešujejo. Da ...	ljudje	so šli iz dolin v hribe ter so se razgledali	A
en sam Modrijan premajhen uspeh našega dela.	Ljudje	garamo, garamo in garamo, ker smo živi in ker	A
partizana, ki je padel, se ne bi ustrašila. Ti	ljudje	niso mrtvi, čeprav so padli.« »Niso	A
Tone, po vrsti in z njegove strani... O, če bi	ljudje	to vedeli, bi se smejali.Ljudje so pač ljudje	A
O, če bi ljudje to vedeli, bi se smejali.	Ljudje	so pač ljudje: takšnih reči jih je sram. Pa	A
ljudje to vedeli, bi se smejali. Ljudje so pač	ljudje:	takšnih reči jih je sram. Pa saj je tudi Ravničarja	A
Duše, dušice!	Ljudje	božji, božjički, usmilite se me!Usmilite se	A
Tako je! A so tudi taki	ljudje!	Pa pustiva zdaj to, ker je le preveč grdo!« je	A
Duše, dušice!	Ljudje	božji, božjički, usmilite se me!Usmilite se	A
ki je bil takrat strah in trepet vse doline.	Ljudje	so se razbežali.Tudi sam sem se pognal na kegljišče	A
takoj potrkala na okna, kakor bi klicala: »	Ljudje,	ali slišite?Pomlad je že poslala svojega sla	A
Pomlad je že poslala svojega sla!«	Ljudje	so vzdignili glave in prisluhnili.Nato so zatisnili	A
- Samo pomisli, kako brezsrčni so postali	ljudje!	- je jezno vzkliknila in stisnila pesti.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani