ljubo (201-300)

sem za njó v vežo. Meni to ni bilo posebno	ljubo.	Prvič nisem imel mnogo časa, drugič pa mi je	A
kvišku, kakor v plamenu ljubezni. Videl sem tisto	ljubo,	velo, trepetajočo roko, ki je držala med prsti	A
je smehljaje ozrla name, kakor se ozre samo	ljubo	sonce.In glej, čudo nebeško - res so se bili	A
božala drobne, sramežljive obraze. »Kako ti je,	ljubo	dete?« Prišla je do postelje, kjer je	A
glej, tebe še nisem videla! Kako ti je ime,	ljubo	dete?« »Malči.«	A
Malči pogodi. . / . / stran 19 . / »Premisli,	ljubo	dete,« je govorila dama,»da to pozemsko trpljenje	A
je menda pil in prežal ves božji dan in vsako	ljubo	noč.Zdel se mi je manj priljuden, skoraj zoprn	A
copatah ter tiho, nikomur na žalost, nikomur na	ljubo,	izgine v brezdanjost. Natakarice sloné po	A
ostalo, kakor je bilo: cesta, hiša, izbe in	ljubo,	staro pohištvo v njih, domači obrazi, jasni	A
trenotku, ko boš že sama dolgočasna; in takrat,	ljubo	dete, bo prepozno za preoblačenje in za kesanje	A
zakliče v solzah: ”Torej storite, kakor vam je	ljubo,	saj sem v vaših rokah ...“In pesniki jo obstopijo	A
sprehajanji a veli mi nazaj sesti rekše da ji je	ljubo	imeti tovariša pri sebi, kajti morebiti ga nima	A
z glavami zmajujejo. Rekla je, da ji je to	ljubo,	samo mene bi še rada videla.Naročila je pred	A
v sramoto, vendar moram priznati resnici na	ljubo,	da naletim vsak trenotek na ljudi, ki mi niso	A
te veže na življenje, -- kar ti je že oddavna	ljubo	in drago in brez česar si svoje sreče sploh	A
napravil čez noč mozoljec, in to mi ni bilo	ljubo;	posebno če je človek gladko obrit, se vidi ta	A
veseljem vanjo, vsako okno mi je bilo domače in	ljubo.	Učitelj se je hvalil sam, da še nikoli ni prestopil	A
in sreče, - vedno jih vidim pred seboj, svojo	ljubo,	dobro mater, vedno se mi zdi, da plava nad mano	A
meni in me pobožali po licih: ”Oh, ti moje	ljubo	dete!“ IV Zunaj je bilo mraz, da je	A
ovenele. Čez teden dni bo pisala, s tisto svojo	ljubo	šolsko, pokončno pisavo.Nobenega očitanja ne	A
povsod me je pozdravljalo, se mi je prijazno in	ljubo	smehljalo.In vendar so bili povsod sami nagrobni	A
verni ljudje; tatovi so mi ubili ženo, mojo	ljubo	ženo, o pomagajte, meni revežu, in bog vam povrne	A
je bil v prahu izgubil otrok ... sladki sok bi	ljubo	pobožal te žejne ustnice ... Občutil sem hudo	A
ograjo, trudni život se je sklonil ... Milo in	ljubo	se je doteknilo moje rame; ozrl sem se in sem	A
Nato sta prekucnila in prekopicnila vso mojo	ljubo,	ubogo izbo; izpod peči je planila miška ter	A
sedel nekdo, in videti je bilo, da mu ni nič kaj	ljubo,	da prihaja tujec delit njegov miren in gorek	A
vina. Zato pa se mu je svetil obraz, ko samo	ljubo	zdravje, in morda ga je Katra trpela in prenašala	A
kaj več vedel. In ko ni govorila, mu ni bilo	ljubo	in obrnil se je v stran. Tedaj je ona vstala	A
Zjutraj je bila rekla Jerici: »Dete	ljubo,	moli, moli!Tebe Bog usliši, ki si še otrok!	A
Marjanica je tulila od bolesti: »Anica,	ljubo	dete!O Bog, usmiljeni, je že vse preč.	A
bi, pa res ne smem! Toda vzeti moraš, moje	ljubo	dete!«Marjanica je nevede tikala Anico, zakaj	A
hoče reči: »Ne zameri, da pijem; če ti je	ljubo,	saj ti privoščim.« In v resnici je romala	A
veselo in hudobno oglasila: »Pravijo, da ima	ljubo	‒«	A
In je bila zopet otrok in se igrala. In	ljubo	sonce je bilo svetlo in voda je bila čista in	A
mašo in svete zakramente iz Podmelca v svojo	ljubo	staro farno cerkev na Kneži, kar sem storil	A
in eni noči dospelo tja, kar more resnici na	ljubo	potrditi vse mesto Gorica.Taki veliki izdatki	A
v Solkanu. On sam se je delal, da mu to ni	ljubo	in je napeljeval pogovor miroljubno na drug	A
je toliko, da sva lahko izbirala. Resnici na	ljubo	je treba povedati, da je na podstrehi močno	A
sama sebe, kako lepe sva naredila. Resnici na	ljubo	je treba povedati, da so bili po nekaterih hišah	A
po nizkih cenah tudi prodajala. Resnici na	ljubo	je treba zapisati, da sva nekaj orožja prodala	A
»Saj sami vemo, da je nevarno...« Resnici na	ljubo	je treba povedati, da njenega nasveta nismo	A
gori stal pol ure kot zamaknjen. Resnici na	ljubo	je treba povedati, da se je to vendarle dogajalo	A
lemenat ni več tako dišal kot prej. Resnici na	ljubo	pa je treba tudi dodati, da sem globoko v sebi	A
zjutraj pa smo opravili še sveto mašo. Resnici na	ljubo	moram povedati, da sem med ministriranjem trikrat	A
res prava revica proti Triglavski. Resnici na	ljubo	pa je treba dodati še to, da tudi tokrat Nemci	A
presenečenje so vsi obmolknili. Resnici na	ljubo	moram povedati, da Delniška družba Vrata tistega	A
nadškof Martinus: »Ves dvor odstopi! Komur je	ljubo	življenje, odstopi!Na najkrutejšo jezo našo	A
Tolmajnarjem. Živahno je izpregovorila: »Samo vam na	ljubo,	gospod pisar, sem prišla v cerkev k papistom	A
sem prišla v cerkev k papistom!« »Samo vam na	ljubo,	« je pritrjevala Agata in pri tem tako ljubko	A
preblagorodni gospod vitez Hohenburg. »Samo vam na	ljubo!	« je žvrgolela Agata. »Samo vam na ljubo, gospod	A
vrgolela Agata. . / . / stran 47 . / »Samo vam na	ljubo,	gospod Tolmajnar!« je odgovorila Suzana še slaje	A
boš poboljšala, že staremu svojemu očetu na	ljubo!	«Tako je tarnal starec in hitro jo je odpeljal	A
naj piše, kjer drugi pisati ne umejo!« Svojo	ljubo	osebnost je torej takratni avstrijski »državni	A
atentat na sveto pravoslavno cerkev polumesecu na	ljubo!	« Tu je ravnodušje zapustilo kneza Metternicha	A
trpinčeni duši! Naj se odloči moja usoda, kakor je	ljubo	Bogu!Saj ne zahtevam vaše ljubezni.	A
zadnje ostanke svoje pameti? Naj li tebi na	ljubo	izgubi še vero, še nebesa?Še nisi nikdar premislil	A
pomešal v blato! In mi smo tvojim prednikom na	ljubo	poprijeli za meč, da te v pravičnem boju ponižamo	A
hočete še kdaj videti svojo ženko, naj vam je	ljubo	moje življenje, kakor vam je drago vaše življenje	A
Ha, ha!« »Tebi na	ljubo	bom govoril, dragi moj Jurij Ljudevit, ker ti	A
neradi in samo svojim gospem in gospodičnam na	ljubo.	Že zdaj, ko se je veselica komaj pričela, grozno	A
smejo zahtevati od otrok svojih, da bi se jim na	ljubo	usmrtili.In zame bi bilo to hujše od smrti.	A
?« . / . / stran 147 . / »Storite, kar vam	ljubo.	Saj sem že dejala, da grem danes od hiše, in	A
res voljni hčeri moji . / . / stran 169 . / na	ljubo	pripoznati mejo, kakor vam jo je ravnokar izkazala	A
družbo. Jeli, Margerita, da storiš to meni na	ljubo!	Saj bo samo danes in potem nikdar več!’	A
takega? Tu napadate dekleta kakor kmet svojo	ljubo	ter jo pred vsem svetom hočete poljubiti, kakor	A
mogoče bilo pozabiti grofa Milana, in to tebi na	ljubo,	ki si vendar tak kakor kopriva, rastoča za plotom	A
in ne ubijaj svoje hčere! Saj mi je drago in	ljubo,	da me postavite izpod te strehe, kjer ne poznate	A
vsi, prepričani, da so ravnokar napravili Bogu	ljubo	dejanje. Vtem je ležal bolnik na hladu pod jasnim	A
prijetna zavest, da je storila dobro in Bogú	ljubo	dejanje.Časih se je ozrla po bledem obrazu bolnega	A
stal je človek na vaškem mostičku. In njemu na	ljubo	je bilo vse pokonci.Na mostiču je stal in imel	A
prijazni.« »Rad bi vendarle že spet videl naše	ljubo	tržaško morje,« je Krištof vzdihnil. »In ko	A
kresoval?« Že je zinil, da bi malo podražil tole	Ljubo,	pa je zunaj konj zapeketal in prhnil na dvorišče	A
naprej!« . / . / stran 283 . / Poklicala je	Ljubo	in ji velela: »Tole zèl skuhaj!V piskrc jo daj	A
polju in tehtal trude in žulje, ki se z njimi in	ljubo	zemljico že toliko sto in sto let veže starobitna	A
Kako rad bi delal, kako bi se zaril v svojo	ljubo	domačijo, s kako krepkimi rokami bi držal svojo	A
Matildo, svojo lepo hčer. »Na, tako je, vidiš,	ljubo	punčé: ‒ zdaj pa spet grem malo po svetu.Če	A
Brnad, ti šlevasti Brnad! Kje imaš pa doto za	ljubo	hčer? Kar zaslužiš, ti vzame žeja, prilike	A
Predobri in bolehni mož je, kakor je videla, na	ljubo	ženi opustil vsako misel o preselitvi v one	A
videla, da njene solze nimajo toliko vpliva na	ljubo	in lepo hčer, kakor so ga imele na moža, se	A
vsi kar po svoje. Kopič je obse tiščal tisto	ljubo	soro, Urša si je preskrbela dolg in težak čekan	A
O Kablič, kaj si doma? In se že golobčkaš z	ljubo	ženico, ki je tako koprnela po tebi?« »Kaj bi	A
obvaroval! Zdaj se tolažim, da bom še kdaj videl	ljubo	domačo deželo.Šel bom iskat svoje žene in dveh	A
Zato pa še toliko manj mara, da bi Sinjeoki na	ljubo	prišlo do kakega nesporazumljenja med njim in	A
duh umrle matere, Skalne Zvezde? Ali pa na	ljubo	belemu bobru, ki ga je oblagodaril s premoženjem	A
Kozorogovcev. Košata se pa ni ustrašila tujcem na	ljubo	spodkopati kolišč v Velikem jezeru.Misli, da	A
izprevidel, da bode kmalu sam; to mu ni bilo	ljubo;	zato zavije na drugo stran. »Usedi se, Urh!	A
vaši adresi, a nisem mogel zvedeti, kje bivate.	Ljubo	mi je, da sem vas tako po naključju našel, da	A
Groga časi res več vedel, nego je bilo njemu	ljubo.	Pisar je videl, da kobilar molčé pritrjuje njegovim	A
Deklica plane pokonci in zakriči, ko vidi	ljubo	staro babico krvavo in v nesvesti. »Vode, vode	A
Idi! Pa ne, morda ne bi ji bilo	ljubo.	O, ko bi ji vsaj povedati mogel, kak kamen,	A
»O, jaz ne. Meni je	ljubo,	čemu bi konje mučili navkreber, ker lahko hodimo	A
profesorjem stopi iz veže na Zabrezju. »Dasi mi je	ljubo,	moram vendar opomniti, da me s tem nekoliko	A
Oženil sem se bil. Vzel sem bil tako tisto malo	ljubo	stvarco, ki se mi je pod milim bogom najbolj	A
vsake njegove vrste moževsko, ali vendar otroško	ljubo	istinitost prave in cele ljubezni. Kako bi si	A
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Z A P E L J I V K A	Ljubo	je jesensko sonce sijalo na žago.Vode je bilo	A
izpustili, storim vam vse, kar boste hoteli, za	ljubo.	« Stari Grahovec se zasmeje na ves glas, kakor	A
govoril. Sram me je skoro malo, ali resnici na	ljubo	vam moram povedati, da sem zadnje dni svoje	A
vzemi, sem dejal, pokaj sem te pošiljal vso	ljubo	zimo k šolmoštru, ko se nisi naučil nič in si	A
ko jaz, kaže se mi bolj prijaznega, ko mi je	ljubo,	veliko mi ima pripovedovati, zdaj me zvabi in	A
Tako se primerja, da sem večkrat, kakor mi je	ljubo,	s puško v hosti ali s trnkom na ribnjaku ali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani