križ (401-500)

sključen je hodil popotnik, kakor da bi nosil	križ	Izveličarja.In ker se mu je čelo skoro dotikalo	A
In misel na vse tiste, ki so nosili pred njim	križ	Izveličarja, dotikali se s čelom tal, misel	A
pomislil, ni se ozrl. K tlom mu je tiščal hrbet	križ	Izveličarja, čelo se je dotikalo tal; opotekal	A
hodi strah pred to procesijo, nosi njen težki	križ,	ki sega do neba ... Gnetó se množice v pristanu	A
vse misli. Zakaj stala je pred menoj, kakor	križ	pred grehom - očitanje nizkotnosti. ”Kaj	A
sestra obupu, človeku nenadoma odleže. Kadar je	križ	najtežji, pade z ramen; srce si oddahne, verno	A
pa ostalo mi ni nič drugega: ali to, ali pa	križ	čez prihodnost - samo to dvoje je bilo.“	A
od sebe, noge iztegnjene, kakor da bi bil na	križ	pribit; glava je kakor zakopana v blatu in komaj	A
prosil za naju obadva; ti si prosil, da ostane	križ	na najinih ramah.Nosil boš svoj križ, kakor	A
ostane križ na najinih ramah. Nosil boš svoj	križ,	kakor si si ga izprosil!“ Luči so se svetile	A
bil spoznal to veliko zmoto: šel bi bil pod	križ	omahujoč, penèč se in besneč, po nedolžnem na	A
omahujoč, penèč se in besneč, po nedolžnem na	križ	obsojen.Tako pa je bilo mirno njegovo srce;	A
zglavje, iz dveh suhih vej sva napravila velik	križ	in sva ga zasadila v zemljo pred brlog. Ko	A
naj se falot malo skrči. Toda križa ne dam,	križ	je treba zamazati!“ Takoj je prinesel lonec	A
zamazati!“ Takoj je prinesel lonec in je premazal	križ	s črno barvo. ”To je namreč tista rakev,	A
očeh se je poznalo, da je bila zadela prezgodaj	križ	na ramo. Gorjanec je sedel k teti, Franc	A
njim; eden ima debele črne jagode in bakren	križ,	drugi majhne bele jagode in srebrn križec.In	A
kakšen je moj delež; sam sem bil zadel svoj	križ	na rame, zato sem ga nosil sam in nisem tožil	A
naklonil Bog trpljenja, je treba zadeti svoj	križ	na rame.Greh je bila najina misel.“	A
občutila mojo bridkost! Sam sem vzdignil ta	križ,	sam ga bom nosil!“ VI	A
bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal	križ	na Golgati, kajti za njim je plamenela vsa daljava	A
tretjo uro nad Golgato; vzplamenel je na nebu	križ,	ki je segal s silnima rokama od izhoda do zahoda	A
vzrasel naš dan, do nebes se je povzdignil naš	križ	-- pojte mu hozana in aleluja!“ Šel je pred	A
ne bodi tako občutljiv! ... Jaz mislim, da bo	križ	s tabo.“ Peter se je ozrl na Olgo in bilo	A
razprostrte, kakor pribit na svetega Andreja	križ;	prisojniški pa je z obrazom, s komolci in s	A
pa je izpregovoril osojniški birič: ”Če nosi	križ	en sam, pada pod njim; če ga nosita dva, stočeta	A
kakor je potreba. Zakaj lažje bo nosilo ta	križ	dvoje občin nego dvoje županov!“ Občutili	A
rep, da me ni izpodneslo.« »O, sveti božji	križ!	« V večernem mraku je šel Vid pozdravit Baro	A
uzre hči prve turške prapore. O, sveti božji	križ!	Stari potegne hčer nazaj in se skrije v skrivni	A
gre proti poldnevu, navali se stopnjujejo.	Križ	in polumesec se v besnem spopadu trgata, križ	A
Križ in polumesec se v besnem spopadu trgata,	križ	odbija, polumesec je silovitejši, križ se nagiba	A
trgata, križ odbija, polumesec je silovitejši,	križ	se nagiba ...Tedaj zapoje rog na levem bregu.	A
sam sledi Herbartu z jakim praporom vitezov.	Križ	zavihra na vodi, goste trume režejo valovje	A
na Herbarta. Turjaški se ozre po svojih: o,	križ	se nagiba, njegove vrste so zaostale v neredu	A
a polumesec bdi in sveti z desnega obrežja v	križ,	ki se blesti v ognjenem svitu. V medlem zoru	A
bregovi, zgodnja molitev dahne od brega k bregu:	križ	vzdihuje k nebu in polumesec se boči k preroku	A
jeklo ob turbane, tam hladna voda krvavi ... Glej,	križ	se bolj in bolj odmika, vrelo Čehajinih trum	A
mrt . / . / stran 120 . / vega ... S Krupe pade	križ,	na njenem fortu se zasveti polumesec ... Turjaški	A
vik in hrup, a se ne krene. Ko pade s forta	križ	in se zasveti polumesec, povesi Herbart glavo	A
dajte, če ne, udarim v ofenzivo sam ... Naš	križ	in naši prapori morajo zavihrati globoko v vilajet	A
zemlje v puščo, ne daj, da bi omahnil sveti	križ	pod polumesec ... Gospod, moj Bog, zgodi se tvoja	A
pušče blisne žar ‒ in v žaru se dviga iz zemlje	križ	... Herbart poživljen razprostre roke.Izpod križa	A
Zmaj iz Banjaluke je ukanjen!	Križ	vihra na praporu, odbija svit polumeseca na	A
iznenadeni odstopajo, tišče nazaj. In ko se prebije	križ	na vrh Komatina, zatone polumesec za brdo.	A
razjarjenih levov ... Visoko vihra na praporu	križ,	vihra nad svojimi zvestimi, ki ga neso v poslednji	A
vrtinec, sekajo vrzeli, na praporu jim vihra	križ	...Toda izza brd se usipajo novi roji fesov, po	A
strašni konec, okrvavljeni trup brez glave ...	Križ	je pomandran, prapor steptan v kri in blato	A
tožila. Žlica se ji je tresla v rokah in veliki	križ	na roženkrancu, s katerim se je ukvarjala kakor	A
zdaj vzdihnila: »Sladko breme, sladki trud!«	Križ	pa, ki je ležal bridkeje na srcu, je bila topa	A
nikogar. Potem pa je zagledala čez nizek kamenat	križ	sklonjeno postavo svojega moža.Planila je k	A
igra. Anica pa je ulomila kruha, napravila	križ	čez lice in začela jesti.Tedaj so se začuli	A
podrhtavajočega svita voščenk, krčevito stiskajoč	križ	in rožni venec v rokah, z obličjem, mirnim in	A
sam... vedi, kako je neki ni vzelo.« »Je že	križ	za vas,« je kimal Tomaž z glavo. »Pa saj ste	A
sirota, da sta mi umrla oče in mati, in da je	križ	z menoj.Da je bila moja mati zelo lepa in da	A
bodo,« je dejal fant in mirno potegnil z nožem	križ	čez potico in ga zasadil v mehko, krhko skorjo	A
glas zvonov. Marjanica je potegnila črez čelo	križ	in rekla: »Bog ji daj nebesa, kdorkoli	A
tam, kjer je hrbet neupogljiv. Potegnil je	križ	čez obraz in prsi, sklonil glavo, da bi molil	A
Golgota in je krvavel na gori človek, razpet na	križ,	daleč viden, kakor luč na gori: do Babilonije	A
trdo obličje Mučenikovo, ki je bil pripet na	križ.	Bila pa je ena in ista bolest, ki se je odražala	A
stanu. Potem sem za grešnice odločil kazen:	križ,	sramotni kamen in kostnico; deset let pozneje	A
beneficij,« je zaključil Falcidij in potegnil	križ	za blagoslov.Vikar je pokleknil na eno koleno	A
je kakor rezala v pete, v kolena, v boke, v	križ	in hrbtenico.Od daleč, izza ovinka mu je sinila	A
od srca do temena. Z levico se je lovil za	križ	na steni.Križ se je snel in padel.	A
Z levico se je lovil za križ na steni.	Križ	se je snel in padel.Župnik je padel čez križ	A
Križ se je snel in padel. Župnik je padel čez	križ.	Trnje se mu je vtisnilo v čelo in lice, umirajoče	A
zopet obnemogel duhovni, se zravnal, stopil pred	križ	in stegnil roke.Stisnil jih je v pesti, kakor	A
nova tolažba vnela in je zaupljivo pogledal na	križ	in je po svoje povedal: »Ali sem kdaj	A
na polici pri oknu, postavila dvoje sveč in	križ	in se nato zgrudila na kolena. »Bolni streže	A
kakor grožnja! To je že očiten upor, punt,	križ	božji, Mohor Kacafura!« Ko je Mohor Kacafura	A
zdrznil birič, ki je videl strelo, in si potegnil	križ	čez čelo in ustnice, kakor je bil vajen že od	A
govori za menoj,« je dejal krčmar in pokazal na	križ	v kotu: »Boga glej pa tri prste vzdigni!« Martin	A
je kakor ovnov rog,« si je predočeval, »reče ‚	križ’	pa misli ‚mož’.Pa ti, Mohor, ki si tudi Tolminec	A
tudi živine ni, ker ni trave, in če je, da je	križ	z njo.Pa še davek od mesa.	A
Kakor smo se zgovorili, da bomo za najhujše	križ	naredili na čelo, usta in prsi ...«	A
Laharnarja to videla, sta potegnila prav tako	križ	čez čelo, usta in prsi. »Zadnje znamenje,« je	A
ga vzeli med prve. Zdaj se pa ne bo, ker je	križ	naredil.Otroci bodo sirote!	A
Zato pa,« je pritrdil Podgornik in si potegnil	križ	čez čelo, usta in prsi. »Na življenje in smrt	A
moramo. Bog je galjotom odpustil, še ko so ga na	križ	pribili.« »Mati, jaz pa ne morem.«	A
vzpetine. Zato sva morala v sosednjo vas, na	Križ.	Adijo, Strškove, Trudnove in Kepčeve gramoznice	A
jabolka, s pomarančami pa je bilo v tistih časih	križ.	Oblast - če so že pomaranče bile - jih je prav	A
priganjanjem z vajeti. Do vzpona pod vasjo	Križ	je šlo v redu.Miško je pridno vlekel zapravljivček	A
razočaral. »Na svidenje pri Bogu!« sem jim naredil	križ	na čelo ter se za trenutek zjokal kot njihov	A
duhovniki so mi pred mašo podarili velik pozlačen	križ,	štirje kaplani pa so me presenetili z veliko	A
tedaj, ko so barbari pribili svetega Petra na	križ	in obglavili svetega Pavla. Govori o preprostih	A
svojim križem pred nami. In ta dva sta nosila	križ	ž Njim!Ljudstvo je obmolknilo.	A
s črnim svojim jezičkom, a po hrbtu je nosil	križ	v debeli verigi. Pobegnila je po senožeti	A
V rob, kjer je umrl, pa so zasekali velik	križ,	ki ga lahko vidiš še današnje dni, če se ti	A
motilo, da je pri prvi priliki napravila velik	križ	čez svoj obraz, da bi Bog blagoslovil ravnokar	A
bičem švignil po tolstih konjih, je naredila	križ	po svojem obrazu ter tako še enkrat izrazila	A
mestu nahajal škof Avguštin, prejel je naprsni	križ	z zlato verigo, kar je bilo po kronistovem mnenju	A
prsih se mu je lesketal ruskega carja zlati	križ.	Pobožno ženstvo ni od takrat več ljubilo škofa	A
mimo zavoda očetov jezuitov ter ugledal sveti	križ	na cerkvi, poklonil se je v sedlu ter napravil	A
Globoko se je priklanjal dijak ter napravljal	križ	za križem. Medtem je bil vitez Sonce	A
nikdar več odpiral ust!« Potem je napravil velik	križ	čez razljučen obraz. »Ne zamerite mi	A
strahom, ter naredi z okornimi svojimi prsti velik	križ	čez čelo in prsi.‒	A
je revež! In kadar grem todi mimo, naredim	križ,	da bi ga ji Bog vštel v njeno zasluženje!V njeno	A
premikal ustne v neprestani molitvi. Napravljal je	križ	za križem in se skesano trkal na prsi.Tik njega	A
kapala na vseh mestih od ostrešja, in železni	križ	vrhu stolpiča, dimniku enakega, postavljen,	A
V tem žaru je ugledala moja trepetajoča duša	križ	v kotu in na njem belo podobo Odrešenika v trnju	A
ležišče, nad njim na zidu pa je bil načrtan	križ,	kar je spominjalo, da se je moralo tu zgoditi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani