križ (501-600)

je nato pristopil k meni, mi napravil velik	križ	po obrazu ter izpregovoril: »Prišel si vendar	A
nisem bil niti opazil. Tudi ona mi je napravila	križ	po obrazu ter se nato molče vrnila k zapečku	A
hodi za mano, ta naj zataji samega sebe in svoj	križ	naj vzame nase in meni naj sledi! ‒ Matth. 16	A
in meni naj sledi! ‒ Matth. 16, 24.« In težak	križ	sem nosil na ramah, ko sem hodil proti mestu	A
tedaj, kar sem jo videl, ni bila spremenila.	Križ	na steni je bil še tu in tudi neznatna postelja	A
izmed gumbov na prsih mu je gledal velik zlat	križ,	ki pa še ni bil posebno posut z dragimi kamni	A
pa ne verjamem! . / . / stran 164 . / kor	križ,	ki je oznanjeval bridko smrt blaženega škofa	A
stran 188 . / belo zlato verižico in na nji	križ,	ki se je lesketal od dragih kamnov.Tudi meni	A
umazane pene je okrog vrtela. Agata je napravila	križ,	se sklonila, stisnila srajčico okrog nog in	A
saj jih ne poznaš!« je dejal opat. »Res je	križ,	da nam Bog pomagaj,« ju je arhidijakon miril	A
Herand ustrašil, »Kako le govoriš? Kdor vzame	križ	in gre v Sveto deželo, si za dobro ped odsloni	A
ali se kdaj res vzameva,« je Neža rdela. »	Križ	božji, kako pa govoriš?« je Francè strmel.	A
udari tudi po Stični,« je mlad pater veroval. »	Križ	božji,« je star pater vzdihoval, »kaj pa mi	A
potlej si je rokami pokril obraz in zaječal: »	Križ	božji, ali je duh prosvetljenstva že tako premotil	A
Ves hrib se je tresel, ko je Jezus	križ	nesel, je venček spleten,	A
razživelo okoli cerkvice, ko so gospodje odšli.	Križ	božji, pil ni skoraj še nič, s tistim pol bokalom	A
Nak, nisem vedel,« se je Naborè ustrašil. »	Križ	božji, kaj pa mi je po tem takem početi zdaj	A
»Matevžka?« se je Trlep ustrašil. »	Križ	božji, kako -?« »Vrbinčev gospod si	A
Samostan je obstopilo vse črno tlačanov.« »	Križ	božji, kaj pa bi radi?« »Ne vem, zoper	A
lase. Za njegovim hrbtom je napravil sosed	križ	z roko po zraku in se spogledal z Zakotnikovimi	A
najprijetnejša, najmanj vsiljiva dišava. »Sveti	križ	božji ‒ da bi srečno rastlo!« je sklenil gospodar	A
razpenja nad njim. Tu je rimska cesta, šmarni	križ	in veliki voz, tamle večernica in tista zvezda	A
Materi božji se priporoči in Bog ti bo preložil	križ,	ali pa dal moči, da ne boš omagoval.« Trlep	A
konja ti?« »Ne upam se nanj, preveč me je,	križ	bi mu razklenil, pravi gospodar.Pa nič se ne	A
zvirala spretna glumačica. . / . / stran 83 . / »	Križ	božji ‒ pala bo!« »Ne bo ‒ s hudičem je zmenjena	A
za moj povodec.« Kopič se ni upal na konja,	križ	bi razklenil lepi živali, se je bal. »Kar zajezdi	A
Kaj, ko bi se menih upiral?	Križ	božji, tako bi bilo vse zaman. »Hm, da, šumbreška	A
Divjaki so vpili in jih lasali za brado. »O	križ	božji, bridkih jim prizadenó, našim gospodom	A
ga Žužemperčan mora občutiti prav v živo!« »	Križ	božji, kaj spet napletaš?« se je oče bal za	A
tlaki ‒ kdo naj zdaj pomaga oslabelemu očetu?	Križ	božji, ali tlačan res mora samo trpeti?In si	A
Mirnški jami in da ga tam in tam čaka srnjak. »	Križ	božji, kaj ti nisem velel, da pusti to?Že vidim	A
na nogah opanke in na glavi okrogla čepica ...	križ	božji, mož, ki jih vodi, je ‒ Uskok!Že je hotel	A
in nobenega. Ozrl sem se po zvezdah ‒ šmarni	križ	je bil prav nad Muljavo, mesec se je skril pod	A
»To se pravi, da bo počilo, kajne?« »	Križ	božji, vse kaže tako.« »Morda je tudi on hotel	A
»Vidite,« je Trlep kimal, »vsakdo ima svoj	križ,	le da vaš ni več velik in ne pretežak zdaj.	A
ga, ko vendar sleherni človek mora nositi kak	križ,	lepo preberemo iz tistega kupa, bi vsakdo brž	A
gospo obiskat, eden med njimi je škof, zlat	križ	ima na vratu.Gospa Kordula reče:	A
sodni hiši je bila na steni podoba Jezusa, na	križ	pribitega, pred katero so prisegli, kadar je	A
nekdaj od roda do roda stare copre in vse stare	križ	besede.« »Nič ne znajo; krasti pa jesti, drugega	A
skledo in žlico, potem pak stori počasen in velik	križ	božji.Če jed ni bila prej mrzla, morala je ohladiti	A
Sicer ljudje pravijo, da, kdor se ženi, ima	križ	na glavi, križ, ki ni boga na njem, pa Šepec	A
pravijo, da, kdor se ženi, ima križ na glavi,	križ,	ki ni boga na njem, pa Šepec tega ne veruje	A
daleč z glave sname in pravi tiho v srcu: sveti	križ	božji, naj bode, kar hoče. »Kaj bi rad?« vpraša	A
imel ljubljeno družico zraven sebe in ‒« To je	križ	z ženskim svetom.Nekaj človeka nečejo umeti	A
niso uhajale, branila je usnjata oprtavnica, na	križ	čez ramo razpeljana.Večerni zrak je bil precej	A
vso matematiko in vso abecedo. »Kljuka pet,	križ	deset, kol enó, pa je XVI krajcarjev za en bokal	A
ti hudir sam ‒ Bog nas varuj in sveti božji	križ!	‒ denar donaša, zato se ti ga nikoli ne zmanjka	A
v tretje prosit. Res, po maši pravim: sveti	križ	božji, da bi vse dobro izteklo!Ko sem se ustopil	A
v drugi kot kočije, roke del pod pazduho na	križ	in gledal, kako konja noge vzdigujeta in kako	A
Vzel je svojo črepinjo z žegnano vodo, storil	križ	in junaško zapah odrinil od vrat ter obenem	A
nič,« oglasi se Matevžek brž. »Če gospod le	križ	stori, pri Bogu menda več zaleže kot tvoj cel	A
obračala je oči na steno, kjer je visel sv.	križ.	»Ljubiti bi ga imel in ne pozna ga!« govorila	A
Ali si kaj videla mojega Domna?« »	Križ	božji!Kaj ne veš, kje je?«	A
blagoslovljeno vodo mrliča, naredi strašno velik	križ	in zopet na glavo natakne sneden in stlačen	A
in križev. Tudi mladi Tirtelj je prejel en	križ:	slabo glavo!V šolo je moral hoditi, veliko let	A
biti pod streho, zmenila se bova, kaj nama v	križ	hodi, potem ko Turki odidejo, ako te že pred	A
Stari sedi nekaj časa, dene roke po mizi na	križ	in pravi: »Luka!	A
vedel, kaj mi je. Tačas je imela deklica vselej	križ	z menoj, zakaj nisem jenjal, da sem tudi njej	A
Zverina ji je z udarci svoje težke šape zlomila	križ.	Krava se je sesedla in v smrtnem strahu zarjula	A
Saj bosta psa pomagala in Jok in Lukež tudi.	Križ	božji...« Medved je res prišel do Marka na tri	A
pa na zemlji, na kateri vsak človek nosi svoj	križ,	pa je vseeno lepa.Vstaniva!	A
ležišče, kjer se je Mica potolažila: »Bo vsaj na	križ	v Globokem potoku pozabila, Rezka.« * Tokrat	A
Marko je prestrašen obstal. »	Križ	božji!«Pred njim je ležal z razbito glavo in	A
Šrajbarskega turna, v Sv. . / . / stran 33 . /	Križ,	svojega strica obiskat na mrtvaškem odru. Stari	A
Kosoman ju nekaj časa gleda, dene roke na	križ	in čaka. »Bosta kmalu končala?«	A
Tam za grmom na resi je človek znak ležal in	križ	‒ božje razpelo ‒ v roki držal. Počasi in strahoma	A
udarimo v roke in vse bode pri kraju.« »Za	križ	božji!Ne, le zdaj ne!« preplaši se mati.	A
usta založil in žlico po mizi poveznil, velik	križ	storil in kučmo čez ušesa potegnil, rekel je	A
s puškami in sabljami, z dvema jermenoma na	križ	in dolgimi brkami pod nosom razen enega in kmetje	A
Bil je človek. Suknja in jermen na	križ	sta pričala, da je graničar.Iz gladkega lica	A
za božjo voljo!« »Moj Bog, moj Bog, to ti je	križ	ž njim!E, Francè, Francè!« javkal je stari ter	A
tega sem jaz imel v mislih,« šepeče Dlek. »	Križ	božji!« strmé nekateri. »To ni mogoče, sosedje	A
sosedov je stisnil klobuk pod pazduho, naredil	križ	in zmolil očenaš za odpuščanje grehov in milostno	A
pobarvani zatvori. Tudi jabolko vrhu stolpa in	križ	na njem, vse se blešči v zahajajočem soncu tako	A
stal med dvema voščenima svečama težek železen	križ	s podobo Odrešenikovo.Tukaj so ob pravdnih dnevih	A
bolesti, kajti svojih kolen že zdavnaj čutil ni in	križ	ga je nezaslišano bolel.Klel je zopet po tihem	A
hrastom, kjer sem davi klel celo uro, ko me je	križ	bolel in so se stegna mravljinčila.Popoldne	A
vrhu iz belih kamenčkov sestavil črki B. M. in	križ	med njima. To je pomenilo: Bujanov Matejka.	A
postavljen en steber in gori na vrhu eden počez kakor	križ	v kozolcu ‒ takole!« »I, to je morda t, véliki	A
»Seveda!« »Potem pa spet takšen	križ,	ki ga ne poznam!Tako je.«	A
v mlakužo! Skrivam se celo za vero in sveti	križ,	da laže mečem otrovane sulice na svoje nasprotnike	A
ni zmogla vsega sama.« »Z vsakim gruntom je	križ	in vsak grunt je trda šola. Pa kaj tebi, zdrav	A
vse smo prebredli, pa so še komaj site.« »Oh,	križ	je, križ!« je vzdihnila Jera in bolečine so	A
prebredli, pa so še komaj site.« »Oh, križ je,	križ!	« je vzdihnila Jera in bolečine so jo presunile	A
pripravite, ko pridejo z Bogom. Manca, v skrinji imam	križ	in višarsko rdečo svečo.Prinesi mi oboje.«	A
cunje, solze so ji zalivale vid. Ko je dotipala	križ	in svečo, se ni več mogla vzdržati, glasno je	A
ni več mogla vzdržati, glasno je zaihtela.	Križ	se ji je zdel tako mrzel, sveča tudi, obojega	A
naglično poleg matere, zdrknil bi ji bil iz rok	križ	in sveča bi ji izpolzela. Jera se je oklenila	A
spustila svečo, da jo je moral prijeti mož,	križ	pa pritisnila na ustne.Pa kakor bi jo oživila	A
Ženske so to opazile. »Bog in sveti	križ	božji, priseči je hotela,« so šepnile ženske	A
taka reč ne gre izpod rok, z deklami pa je tudi	križ!	« se je muzal Bogataj in natočil.Široko se je	A
visele svetniške podobe in nekaj fotografij. Tudi	križ	je bil v kotu, a ves preprežen s pajčevinami	A
je bilo, Neža in Agata sta se mu smilili. »	Križ	božji, ali je mogoče?« je zajokala Neža. »Pri	A
in se zagledal v kot, kjer je visel starinski	križ	in na njem razbičano telo Kristusovo, ki ga	A
pokrižali in glasno izjecljali: »Bog in sveti	križ	božji!« Treščilo je, da so se vsi stresli.	A
križala in tresoč se ponavljala: »Bog in sveti	križ	božji!« Ulila se je ploha, da so bili v trenutku	A
bahavemu Bogataju, jo je zazeblo. »Bog in sveti	križ	božji!« se je pokrižala in bilo ji je tesno	A
se bila, ko je zagledala Bogataja v krvi. »	Križ	božji!« je kriknila, nato pa vsa zbegana poklicala	A
dokler jim ni izginila izpred oči. »Bog in sveti	križ	božji, zdaj še to!« je kriknila Katra in se	A
mirno, kako se trudi lepa soseda poleg vas.	Križ	je s takim‒ medvedom!Uboga Zora, koliko truda	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani