kožuh (19-118)

škofovo kapo in palico; Janezek je oblačil star	kožuh	narobe, da je bil kosmat in grozovit videti	A
da bo dal Češnovar nekaj perila in svoj stari	kožuh.	Skonca to Šnakšnepskovskemu ni bilo nič kaj	A
bil namreč bolj majhne in čokaste postave in	kožuh	je Šnakšnepskovskemu pičlo do kolén segal.	A
korakamo naprej, nihče ni žugnil besedice, le stari	kožuh	je opletal okoli Šnakšnepskovskih kolen.Ko pridemo	A
deset psov, katere je posebno Šnakšnepskovskov	kožuh	mikal, vsaj vsi so se le vanj zaganjali. Gospod	A
človek ne vé, kje ga nova species čaka. Ta	kožuh	je star in Bog vé, kje se je že valjal, tudi	A
kopo . / . / stran 94 . / batin mu nalože na	kožuh.	Renčati ne sme, da ne bi slišala Evropa, ki z	A
bil,« je zamrmrala, »tako ga stepem kakor ušiv	kožuh!	Pa bo že Bog dal, da bo vrag odnehal!«	A
Imenitno! ‒ Cesarski svetnik	Kožuh	se je zadnjič tako smejal, da mu je slabo postalo	A
tedaj, če ni stvari: če pa dam lahko resničen	kožuh,	ni treba gorke besede. Zdi se mi: nemara tudi	A
Res se je za sekundo posvetil njegov črni	kožuh.	V to liso sem sprožil.	A
odnašal puško in nahrbtnik. Če je bilo mraz, tudi	kožuh.	Tega sem torej tistega dne vodil na stojišče	A
shladi. Ko je prišel do mirne sape, si je oblekel	kožuh,	zadel tisto gosposko bisago, ki ji zdaj pravijo	A
ne brcne, se mi izmuzne iz roke in unese svoj	kožuh.	Taka je lisica.«	A
sem ravnilo in mačku priveznil prav pošteno na	kožuh	ter ga zapodil iz sobe. Nekega dne sem moral	A
blêdejo umirajoči.“ . / . / stran 219 . / Vzel je	kožuh,	stopil je na klop in zlezel počasi na peč; vzdihnil	A
škornje in jih je ovil z vrečevino; oblekel	kožuh	in okoli vratu si je zavezal volneno ruto; kučmo	A
je vzdignil izza peči, zavil se je tesneje v	kožuh	in je potegnil kučmo nižje na oči. ”Če bi	A
vstal, pomel si je premrle roke in si je zapel	kožuh.	”Ogrel sem se, hvala Bogu, in tudi odpočil	A
pozdravil kmet, ki je sedel za mizo v debel	kožuh	zavit, dasi je bila izba toplo zakurjena.”Hej	A
Hlapec Šimen je vstal izza peči in si je oblačil	kožuh.	Svetilko v roke in na pot!	A
skrčenimi prsti, z obema rokama za mehki židani	kožuh	in je vzdignil visoko. Smejal se je	A
si je mislila Tina. Starka je, zavita v gorek	kožuh,	toplo ruto ima na glavi in izpod rute gledajo	A
ziblje, ne približa se... Starka prijazna, v gorek	kožuh	zavita, približaj se!... »Vstani, Tina,« poreče	A
je najprej elegantno oblečen gospod, v gorek	kožuh	zavit; držal se je malo sključeno, njegove noge	A
že v septembru je bil oblečen v dolg, težak	kožuh	in črno kučmo je imel na glavi.Tolstoličen je	A
navzdol. Nekoč je prišel človek - oblečen v dolg	kožuh,	visoko kučmo na glavi - in je hotel govoriti	A
pokašljujoče in vzdihujoče umiranje, ki sedí v	kožuh	zavito za pečjo in drži dolgo šibo v roki; tudi	A
rogove na glavi in parklje na nogah in dolg črn	kožuh?	“ ”Tak je, kakor vsi mi drugi!“	A
”Kaj? Sto forintov za	kožuh?	Ali misliš, da sem z Rothschildom bratovščino	A
Rothschildom bratovščino pil? Sto forintov za babji	kožuh!	Ob vojskinem času!	A
tako izurjene, da so videle skozi najdebelejši	kožuh;	nič mu ni bilo več skritega na svetu. Nezaupno	A
je imel na glavi. Ogrnjen je bil v dolg črn	kožuh,	ki mu je segal do peta, obraza pa niso mogli	A
je še njuhal in ki je še nosil polhovko ter	kožuh	z lepimi rdečimi rožicami.Tudi kobila je bila	A
sedel poleg voznika. Luka je spravil tobakiro v	kožuh,	kobila je potegnila in zbogom ti blatna vas	A
se je že in tudi Luka se je zavil tesneje v	kožuh.	”Tak dan je bil, ko sem vozil tvojega očeta	A
blato. Spredaj je sedel voznik sključen in v	kožuh	zavit in je klel in priganjal.Lehko je priganjal	A
godrnjal voznik nejevoljno ter legel na voz. ”Skozi	kožuh	mi je že prišlo, do kože ... Hi‐i!“	A
doli ob mlinu, in je skočil iz voza v topel	kožuh	zavit gospod in se ozrl nekako razočaran.V tistem	A
nobenih težav z njo.« Zagrabil sem Murija za	kožuh	in ga odnesel atu. »Tu ga imaš, tatu	A
planinsko, celo čevlje sva imela kar navadne, za	kožuh	je bil zimski suknjič, kljub temu pa sva se	A
Tinač je pripovedoval Naconu, da si bode dal	kožuh	napraviti od nje za mrzlo zimo. - Ugledavši	A
spilo toliko črnikalskega vina, da sta se boter	Kožuh	s hriba Sv.Sobote in boter Hmeljinec s hriba	A
hrast 4 Naosten som 20 Zobati tesarji 35 Risov	kožuh	49 Trd spoprijem 64 Sivi Volk 80 Razboriti mladci	A
Ubiti bobra v letni dlaki. Nak. Je njegov	kožuh	kaj malo vreden. V drevaku se je zganil Bevsk	A
zobati tesarji. . / . / stran 49 . / RISOV	KOŽUH	Bevsk, bevsk, bevsk. Ostrorogi se je zbudil	A
Že dolgo si je želel nositi prek pleč risji	kožuh.	To bi ga Jezerna pogledala.	A
mora ležati ubita zver. Ostrorogi je odvrgel	kožuh	in kozlovino.Zajel je polne prsi zraka in na	A
Jelen je plen pobral.	Kožuh	ni bil kaj prida.Za domačo porabo bo pa kar	A
Jelen je sestro samo pogledal. Odnesel je	kožuh	in obe stegni v kočo, iz nje pa prinesel bobra	A
Ščuko sta se že pogovarjala, kako mu udela risji	kožuh,	da se v njem pokaže Jezerni Roži.Pa se je Brkati	A
se je začudila Jezerna. »In boš nosil njegov	kožuh?	« »Bom,« je bil ponosen Jelen.	A
Redkozobe Ščuke in zahteval risov in bobrov	kožuh.	Ščuka se je naredila nevedno.	A
Dobro si ga. Pa da že nosiš risji	kožuh.	Jaz ga v tvojih letih še nisem.	A
Popila je še nekaj malega mleka, ogrnila ovčji	kožuh	in odšla po mostu navzdol k svojemu malemu drevaku	A
prihajali moški. Vsak je malo povlekel medveda za	kožuh,	kakor bi hotel reči: »Kaj, kosmatinec. Zdaj	A
sekiro in si nazadnje vrgel čez pleča risov	kožuh	in ga spredaj spel z roženo zaponko.Okrog vrata	A
Zaveslala je naproti. »Kako pa, da je odložil risji	kožuh?	«Jezerna je priprla oči in začela bolj natačno	A
kaj vzeti v roke. Posebno skrbno je zavil v	kožuh	Ostrorogi vnetilo.Suho travo in nekaj dračja	A
listja. Da bi mu ga ne zmočil dež, je slekel	kožuh	in ga zavil vanj.Jelenu je bilo mladčevo ponašanje	A
precej hrane. Tudi vnetilo je Jelen zavil v	kožuh.	Za vse primere, je mislil.	A
ne stali pod nogami. Ogrnil je čez spodnji	kožuh	še risjega.Risovo glavo si je potegnil čez lase	A
sabo. Obleče si pa kar gotovo najbolj bel ovčji	kožuh.	Noge si ovije z jelenovo kožo.	A
gorel z visokim plamenom. Oblečen v volčji	kožuh	je Nosati Los stal za nakopičenim lesom in varoval	A
težko ranjeni utegnili kam zategniti in odnesti	kožuh.	Nosati Los se je zavedel.	A
Spodnjega lova pa za Jezerno ne da. Kakšen	kožuh,	no, celo bronasto sekiro, ki bi jo kaj težko	A
odšla nazaj do ležišča, prinesla težak medvedov	kožuh	in skrbno ogrnila in zavila bolnega gospodarja	A
je vse gledalo. Sinjeoka je bila ogrnjena v	kožuh,	sešit iz same žlahtne kunovine.Oglavnica pa	A
kar sam ni vedel, kdaj je počenil, se zavil v	kožuh	in se po dolgem zleknil poleg ograje.Tako je	A
dobra in mehka kakor najgostejši bobrov zimski	kožuh.	Priliznjeno se je smukala naokrog in kar ni vedela	A
naj storimo.« Ostrorogi je pohitel po risji	kožuh	in po svoje orožje. V drevak je poskočil tako	A
Zelo redka žival.	Kožuh	ima pa kaj dragocen.Pa mu je težko priti do	A
»Ne. Svoj	kožuh	vzemi in odidi spat k ženskam.Povem ti pa,	A
lok, na katerem pa ni bilo napete tetive. Na	kožuh	in oglavnico je pa kar pozabil.Njegova mati	A
čas pristal Lisjak, stopil po orožje in risji	kožuh	in odveslal proti prelivu med prvima otokoma	A
zvil v najbolj skrit kot ležišča in si potegnil	kožuh	čez glavo.Trdo je bil vedno preverjen, da bliski	A
Svetlooka Srna, ko postane njegova, nosila	kožuh	iz rdečkastorjavih kožic.Tako bodo koj vsi jezerjani	A
Jelen ta večer ni več spregovoril. Zavil se je v	kožuh	in legel. Za njim pa zapovrstjo tudi vsi drugi	A
boji. Ostrorogi Jelen je vstal, si nadel risov	kožuh	in vzel v roke sulico z novo bronasto ostjo	A
noč sam s svojimi mislimi. Stopil je v kočo po	kožuh	in legel kar na mostišču.Pa se ni zavedal, da	A
vodi je pa kar zdrknil. Na bregu je razgrnil	kožuh	na tla, vrgel na njegovo dlakasto stran torbo	A
lahko brž prijel zanj. Sam pa se je zavil v	kožuh	in legel na mah.Zaspal je hitro, kakor človek	A
Oprezni Srnjak. Ves je bil v orožju in risov	kožuh	mu je vihral prek pleč. Med čekane in zobe	A
žerjavico v pepel, zlezel pod šotor, se zavil v	kožuh	in legel poleg trdo spečega Jasnookega Orla	A
prevračati in prebadati težko zverino. »Ves	kožuh	bo raztrgal,« je zaklical Ostrorogi, ki razdivjanega	A
Zato pa ‒ Ostrorogi si je ogrnil nov risji	kožuh.	Oborožen samo s sekiro in bodalom, je stopil	A
razvesila z obema rokama svetlikajoči se ovnov	kožuh	pred očmi gostov in poudarila: »Glejte ‒ naše	A
kosti belega bobra in jih drugo za drugo deval v	kožuh	krasnega risa.Za tri bobre bi ga ne premenjal	A
Kalini. Sam pa si je dal v naročje mehasti risov	kožuh	s kostmi belega bobra.Potem so stopili ven na	A
še slabši kot psi, ker psi nosijo vsaj svoj	kožuh,	vi pa ne svojega, ampak ukradeni kožuh nosite	A
svoj kožuh, vi pa ne svojega, ampak ukradeni	kožuh	nosite, duše rokovnjaške, tatinske!« Kakor je	A
koncu hleva v kup sena ter svoj stari, raztrgani	kožuh,	katerega je imel druge noči pod seboj, potegnil	A
dozdaj v oči bodla in on tebe.« Gospodar sname	kožuh	s peči, ogrne ga in še enkrat opominjevaje hčer	A
zeblo ga bo in zglavja nima nič. Vzemi moj	kožuh	tam s klina in odeni ga pa pod glavo mu kaj	A
Usnjar Rapas iz ... vasi tedaj me je pobral, v svoj	kožuh	zavil in kakor mlado mačko nesel domov.Mož je	A
Primožu za pečjo je odrinil stari Jernej oguljeni	kožuh	raz sebe, pokleknil na križem obšito plevnico	A
Kakšna rebra bi prinesel s planine; skozi	kožuh	bi se mu poznala, kakor ima kocastega.« Sedaj	A
na glavi. In torbo čez rame in dolgokocinast	kožuh	zoper dež preko nje.In čutarico in kozji rog	A
se je na več krajih do kože zmočil. Vrgel je	kožuh	na zemljo, legel nanj in južinal kruh in krhlje	A
škrtale in Ančka je vrgla že drugo volno, kakor	kožuh	sprijeto, na rjuho, Rozalka ni prav nič zaostajala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 19 119 219 319 419 519 619 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani