Češnovar ni nosil gosposke suknje in Šnakšnepskovski v hladnem večernem mraku tudi ni mogel moker domov iti. Dolgo smo uganjevali, kaj bi bilo početi, nazadnje je bilo sklenjeno, da bo dal Češnovar nekaj perila in svoj stari kožuh. Skonca to Šnakšnepskovskemu ni bilo nič kaj po volji, pa ker smo mu vsi prigovarjali in ker je tudi sam sprevidel, da si ne more pomagati, se je vdal.