nova beseda iz Slovenije
posebna dobrota; tu ribice, tam v srebro zavit | košček | sira, klobasica, štručka rženega kruha, kos | A |
Tem morava pridodati nekoliko zrn kafre in | košček | mire.To zdravilo je za prisad. | A |
tedna vendarle primotovilil v kočo in užil prvič | košček | klobase. »Trden si,« ga je občudoval Hudournik | A |
odrezal klobasi špilo in z njo - kajpak - dobršen | košček | mesnine, je vrgel grižljaj Lisku.Tedaj je šavsnil | A |
si je mislil Hudournik in mu takoj odrezal | košček | pečenke. »Ne nori!« ga je srepo pogledala Fani | A |
ga je oštela Fani, Hudournik pa mu je dal še | košček | pečenke - seveda skrivaj. Po obedu je Fani pomila | A |
Vodila jih je stara kobila. Odlomil sem | košček | kruha iz torbe in ga odnesel žrebetku.Veselo | A |
Dolfe, doma iz Kranja. Tudi on je odkrhnil | košček | pogače in jo ponudil letnici, dobro leto stari | A |
razdelili in zasedli slednji . / . / stran 59 . / | košček | slovenske zemlje, je v našem narodu zavrela | A |
Od dela omagani žebljarji so si sami oskrbeli | košček | pokojnine.Nakupili so si raznih vrst žebljev | A |
emagovanja samega sebe. Namesto v usta sem mu položil | košček | kruha, tudi klobase na smrček in mu velel: Mirno | A |
velel: Mirno! Ko sem mu rekel: Jej!, je vrgel | košček | kvišku in ga ob padcu ujel.To je bil že pasje | A |
mu iztisne kaplje izpod klobuka. En korak, za | košček | sekunde prekasen, droben pok, če se ti utare | A |
bajtarja, češ da mu hoče po krivici odvzeti | košček | njegove zemlje.Tevževi so se branili. | A |
Ker po mapi ni bilo mogoče določiti tisti | košček | sveta, so poklicali najstarejše priče iz vasi | A |
naredil tako, da je previdno pri koncu odluščil | košček | lupine ‒ navadno pri petni ‒ in izbezal beljak | A |
nekaj vendarle zagrizni.« Franca je odlomila | košček | zase, ostalo je dala Janezu. »Kar čas bo,« je | A |
se ji je zazdela pogača, ki si je je odrezala | košček | in jo pokušala, tako grenka, da je komaj zaužila | A |
v domačih logih. Njegova roka je izpustila | košček | melone, ustnice so se razprle in trepetajoč | A |
je omočila pecivo v sladko vino, odgriznila | košček | in se na glas zasmejala. »Ha-ha-ha! | A |
vse statve naj se ustavijo in razdro. Vsak | košček | svile znosite na barko; izberi najboljše sužnje | A |
boj, revolucija ‒ vseeno. Naglo je napisal | košček | pergamenta ter odposlal v vojašnico do magistra | A |
dospel v taborišče. Desetkrat se je pogledal v | košček | brušenega jekla, preden si je upal v tabor. | A |
Iztokovega pisma. Davno je bil že uničen ta mali | košček | pergamenta, davno ni prišel do Upravde noben | A |
kakor jo imajo ljudje, ki se jim reže tenek | košček | kruha vse življenje.Nato se je pa lotila z mladostni | A |
so se oči zabliskale ob imenu Minka. Zadnji | košček | večerje je pustil na krožniku, na katerega je | A |
ljudeh ni in je ne bo.« »Torej včasih že okušate | košček | paradiža, kadar ste lepo v ljubezni med seboj | A |
ljubeznivo, da se ji je vdal vsak. Če je zdrsnil | košček | kruha na tla, je bila Lucija, ki ga je spoštljivo | A |
šopek na prtu mehke trave, ves sadovnjak je bil | košček | utišane dežele iz sanj. Nebo nad krošnjo | A |
eno edino točko na stropu, kjer se je odluščil | košček | ometa.Čakam, da to mine. | A |
se bom sploh slekla in umila, ko me boli vsak | košček | telesa posebej?’Ne bodi no takšna mevža, se | A |
stvari ne beli glave.« Veronika je dolgo žvečila | košček | žemlje in nazadnje srknila malo vroče kave. | A |
poslopjem, staro lipo na koncu odprtega prostora in | košček | žgočega platnenega neba nad temnim gozdom, ki | A |
osuplemu dečku se je zdelo, da izginja z njo | košček | njegovega življenja, kajti dekla Franca je služila | A |
vajinega pradeda je tako ohranila Gradnikom | košček | zemlje, po kateri Miklausin, hvala Bogu, ne | A |
sovraštva je konec! Beli dvor je naposled samo | košček | zemlje, predrage preljube domače zemlje - toda | A |
zopet spájali in kopičili. Časih je zasijal | košček | vedrega neba, a takoj je spet izginil, kakor | A |
no, poljubljaj, ti ubogi, nemarni fant! Za | košček | kruha je še sočutja v mojem srcu ...Da bi poljubil | A |
kruha, ki ga človek prejme; nadalje, da bo tisti | košček | kruha povrhu še zapisan v nebeške bukve ter | A |
nazadnje, da je treba take ljudí, ki lahko ponudijo | košček | kruha in so vsled tega že v nebesih zapisani | A |
satanovi, je ugledal na polici, na belem prtu | košček | zelenega papirja.Spoznal je koj, da je ta košček | A |
zelenega papirja. Spoznal je koj, da je ta | košček | zelenega papirja velik denar.Stopil je tja, | A |
mater doma, ubogo staro mater; kdor je vzel meni | košček | kruha, ga je nji siroti izpulil izpred lačnih | A |
skozi visoka okna. Nikjer ni bilo lune, ali | košček | neba, ki se je svetlikal nad črnimi strehami | A |
grofovska skopost... Lojzka, zakaj pa ji nisi dala | košček | kruha? -Náte, otroci!« | A |
tudi Katica je potegnila kratkega ter je vrgla | košček | malomarno na tla. Ko je prišla do Minke | A |
gledala je skozi okno. Tam gori se je svetil | košček | sinjega neba; zdelo se ji je, da je blizu, tako | A |
oprezno, po prstih je šel k mizi, vzel je z mize | košček | belega papirja, ki se je svetil v temì, držal | A |
na svetu... Skozi okno se je videl samo majhen | košček | jasnega neba; ena sama svetlazvezda je gorela | A |
med stare, temne hruške in kazale le tupatam | košček | umazanobelega zidu. ”Kakšno gnezdo!“ je vzdihnil | A |
pokrajino; kameniti lazi vsenaokoli, tupatam ograjen | košček | poljá,kamenje povsod, trnje, robidovje.Leglo | A |
konca, kakor koló, bodo tekli dnevi: zjutraj | košček | kruha, opoldne močnik, zvečer košček kruha... | A |
zjutraj košček kruha, opoldne močnik, zvečer | košček | kruha... da bi imel košček kruha in korec vodé | A |
opoldne močnik, zvečer košček kruha... da bi imel | košček | kruha in korec vodé!... dá, zmerom, zmerom in | A |
pomaranče, pa se še ne ozró, da bi jim vrgli | košček, | ubogim, lačnim; Bog ima vsega dovolj, on bi | A |
soliden in sovražnik vsakih škandalov, vzel v roko | košček | papirja ter napisal s krepkimi, razločnimi potezami | A |
si ustnice, pa še prigrizni!“ Marta je vzela | košček | belega kruha in je prigriznila. Malinovec si | A |
zlovoljno napeta, oči so gledale srepo. Dala mu je | košček | sladkorja; ogledaval je tisti sladkor, stisnil | A |
tako, da bi ne silil prav noben las na tisti | košček | jasnega neba, ki je izrezan iz temnih oblakov | A |
Ni smelo biti drugače; če bi bila opazila | košček | resnice, je bila nevarnost, da bi ugledala celo | A |
a premerila, pretehtala in precenila je vsak | košček | mesa, vsak liter moke, vsak polič mleka.Če je | A |
velikim upanjem in se je izgubil v svetu, kakor | košček | papirja v vetru? Kje so vsi, ki so te ljubili | A |
drug za drugim so odhajali; vsak si je odrezal | košček | njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi | A |
samujejo kotlinice - lazi. Na dnu teh kotlinic je | košček | obdelane zemlje, ki je po navadi ograjen z bodičevjem | A |
listje; skozi vejevje se je svetil tu in tam | košček | jasnega neba ...Gozd ni utihnil niti za hip. | A |
sijal je tam zadaj ter pošiljal svojo luč na ta | košček | nebá nad predmestjem.Par bledih zvezd je trepetalo | A |
krepkih plečih, ali jaz nisem bil val v potoku. | Košček | lesa, trhla veja, ki se je bila odlomila tam | A |
drugega kakor skorjo kruha, trdo kakor kamen, in | košček | papirja, na katerem je bilo napisano z velikimi | A |
razmeknilo se je časih vejevje in zasvetil se je | košček | jasnega neba, z zvezdami posutega. Zaspal | A |
mokro zagrinjalo pretrgalo in pokazal se je | košček | svetlega neba.Veter je pihal nalahko in drevje | A |
visoka bela hiša, gostilnica. Pred njo je bil | košček | vrta, ob cesti tako visoko ograjen z živo mejo | A |
da stojim poleg njih in prinesli so iz žepa | košček | kruha.To je bil tisti košček, ki je ostal zanje | A |
prinesli so iz žepa košček kruha. To je bil tisti | košček, | ki je ostal zanje pri zajutreku. ”Ná, ubožec | A |
gledal s trudnim, zaspanim očesom na tisti majhni | košček | jasnega nebá tam gori.Zvezda je stala pred dimnikom | A |
zakrile očí, ali videl sem kljub temu tisti majhni | košček | jasnega nebá tam gori in videl sem tudi zvezdo | A |
deklè! Nocoj ne bi bil greh, ne to noč ... tam je | košček | mesá, košček živega mesá ... brez krsta, brez | A |
bi bil greh, ne to noč ... tam je košček mesá, | košček | živega mesá ... brez krsta, brez vere in duše | A |
kruha nimaš nič?“ ”Čakaj, mislim, da ga imam | košček | tu v suknji ...Kje pa je tisti fižol, ki je ostal | A |
vsaj tam kje ob spodnjem robu domovine manjkal | košček, | majhen košček, da mene ni bilo. Zdaj pa so vsi | A |
spodnjem robu domovine manjkal košček, majhen | košček, | da mene ni bilo. Zdaj pa so vsi kar tako odvrnili | A |
vsaj tam kje ob spodnjem robu domovine manjkal | košček, | da mene ni bilo ...Pa mi še sveče ne prižgó, še | A |
bilo pol življenja, bil je samo začetek, trnjev | košček | dolge poti; in zdaj se cesta širi, širi se vsa | A |
Ozrl se je na svoje življenje, na ”trnjev | košček | dolge poti“. Po očetovi smrti so ga dali | A |
tako neodločen in plašen. Saj to je samo trnjev | košček | dolge poti.Kdo te je kaj ranil? | A |
skrbjo. Življenje jih nosi, kakor nosi veter | košček | papirja, kakor nosi potok velo listje. Ženó | A |
si potno čelo ter zahteva majhen, prav majhen | košček | kruha, ”ker človek se ne živi samo s taistim | A |
eno imel, samo eno, ali vsaj pol, vsaj tisti | košček, | ki ga je bil v prahu izgubil otrok ... sladki | A |
bil velik greh, posebno pa, če je morda le še | košček | duše v njem; zakaj človek je človek in oblastnije | A |
hipoma so odbežali spomini, kakor se izgubi | košček | sinjega neba v vstajajoči umazani megli. | A |
Luki pa se je zazdelo, da leži doli ob mizi | košček | zelenomodrega papirja, prav takšen, kakoršnih | A |
Skoro stresel se je. | Košček | papirja je bil eden onih zmečkanih bankovcev | A |
slišiš?« Tedaj je začutila, da drži v roki | košček | papirja. Z nekako brez miselnostjo je razgrnila | A |
nočeš, ali ne moreš?« In Anica je čutila droben | košček | papirja na svojem srcu in gledala nepremično | A |
si kar čez noč zrastel!« Prelomil sem svoj | košček | kruha na pol in dal polovico mami.Kadar praznujemo | A |
bi živeli bolje, radi bi od življenja vzeli | košček | lepšega, radi bi segli čim više.Za nas je bila | A |
češpljeve kaše, nato pa se je spravil na mali | košček | mesa, katero je bila Marička, obloženo z mogočnim | A |
dolgimi, koščenimi prsti si je razrezal ponižni | košček | mesa, si odrezal nekaj kruha ter brzo vse pojedel | A |
vedel, da je v omari v kuhinji. Prinesla mu je | košček | belega kruha in vprašala: »Kaj imate danes? | A |
vsake klopi je imel vzorni dijak pred sabo bel | košček | papirja.Tudi ta ni trpel v svoji klopi najmanjšega | A |
jo na suho. Desna roka je krčevito stiskala | košček | svilnate rute. 13. poglavje Mica Dagarinka, | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |