Drugi dan po Ljubiničinem begu je dospel v taborišče. Desetkrat se je pogledal v košček brušenega jekla, preden si je upal v tabor. »Ne spozna me niti Balambak niti Tunjuš.« Radovan je bil zadovoljen, ko je motril svoj namazani in obriti obraz v jeklenem ogledalcu.