nova beseda iz Slovenije

ki (601-700)


pravijo tako, drugi drugače. KOREN Tisti,      ki      pravijo tako, so nevoščljivci, podpihovavci  A
pravijo tako, so nevoščljivci, podpihovavci,      ki      zavidajo poštenemu človeku vsak krajcar, ki  A
ki zavidajo poštenemu človeku vsak krajcar,      ki      hujskajo druge, češ, ta in ta ima denar. Tudi  A
dobrotnike in posebej za vas, gospod Korun,      ki      ste tako dobri do mene.Postim se seveda tudi  A
pa denar dolžan. Za Heleno da bi hodil on,      ki      nima nič manj kot nič! KORUN Takšni ljudje  A
/ ČOP Sklicujem se na gospoda Dobrina,      ki      bo vso zadevo razložil. KOREN Ni treba nobene  A
vrnili. ČOP A vi ste mi sami rekli, da denar,      ki      ga izposojate, ni vaš, da si ga morate sami  A
dobite še manj. Imam namreč še druge razloge,      ki      govore jasno in glasno proti vam. Vi ste se  A
imaš s tem Čopom, s tem zanikrnim postopačem,      ki      podnevi dremlje in ponoči kroka? HELENA Oh  A
bodi akademični slikar. HELENA Gospa Čopova,      ki      je njegova teta, ga podpira, in ta ga ne bo  A
redstavljati. DOBRIN Imeniten pisar pri odvetniku,      ki      me je zagovarjal. SKOBEC In kako te je zagovarjal  A
seveda odškodnino za bolečine in za dobro ime,      ki      je nekaj dni hudo trpelo. Naprej!   A
je rekel, da je vzel pri vas denar naposodo,      ki      ga je potem meni posodil. SKOBEC Koren je  A
blaga duša, plemenit značaj, akademični slikar,      ki      ima bodočnost pred seboj.Jaz sem ga vedno visoko  A
Saj znam delati. Ne boš mi ga pokazala,      ki      bi si ne upal z njim meriti, za kar koli primeva  A
hip prinese prazen škaf, pa ga ne dá Lenčki,      ki      nanj čaka pred durmi, ampak ga prisloni k steni  A
Seda na klopco pred bajto. Lenčki,      ki      se obotavlja. Sedi k meni.   A
svojo pot kot sledivni kužek. Če pride na sled,      ki      je zanjo, potem ji je vseeno, kam.Za sledom  A
Neumnost, ne pa dolžnost. Zavoljo tistega otroka,      ki      ga je imel z njo, naj jo jemlje!Ves svet bi  A
bi jih pa meni, če bi ga vzela. URH Nihče,      ki      je pameten, ti jih ne bo.Saj vendar poznajo  A
garala, kakopak. Zamahne z roko za Lenčko,      ki      odide v hišo.Ne bom ne.  A
TONA Prav ‒seveda prav. Moškim je denar vse,      ki      naredi vse prav, če je še tako narobe.Molči  A
v srcu si pa misli: Maram za takega fanta,      ki      ga nobena druga noče.Čim več jih bo za tabo  A
vodnjaka sem: Jee ‒ ha ‒! Kliče nad konji,      ki      so za drevjem. Urh, brž ga nasuj merico.   A
SIRK Proso žanjemo. ‒ Ti pa za doto barantaš,      ki      ti bo bolje plénjala ko meni proso. URH prinese  A
prinese frakelj: Ne obrekuj moje pijače,      ki      je ni bolj pravične. SIRK Voda je zmerom pravična  A
tolažbo in moč. Ali naj na stara leta vodo pijem,      ki      je težka kot svinec?Kako bom pa garala?   A
prodam, pol ga pa ohranim za tisto senožet,      ki      se moje drži. MARTIN Kot nalašč bi bila zate  A
hišo. Enajsti prizor MARTIN Lenčki,      ki      stopi pred vrata žganjarne: Kako si pridna  A
nameri: Jaz vama posvetim. Plane nad par,      ki      plašno odskoči.Spravi se!   A
Le počakaj. Za vse srnjake,      ki      si jih pokradel, za zajce, ki si jih polovil  A
Za vse srnjake, ki si jih pokradel, za zajce,      ki      si jih polovil, za vse povem, in sedél boš,  A
pride iz kamre in prinese v naročju perilo,      ki      ga dene na mizo, da ga zravnava.Gre mimo Martina  A
jo pogleda čez ramo: Ni dar vse, ampak roka,      ki      ga dá, ali ne veš? LENČKA Tona, kam pa cikaš  A
drugi. In tako jih na prste sešteješ zakone,      ki      jih je sklenil Bog. Večino zakonov naredi denar  A
Nato zadoni Lenčkin smeh. Zopet žvižga,      ki      se oddaljuje. MARTIN nemiren vstane, gre  A
Saj ga oba poznata, kakšen je. Martinu,      ki      hodi še vedno gor in dol: Martin, prisedi no  A
ljudi, ali boš mogla v cerkev, v prvo klop,      ki      je vaša, ko te bodo od vseh plati bodle oči  A
res ne vem, zakaj se tisti ljudje ne vzamejo,      ki      se imajo radi.Poglejte mene in mojo Katro.  A
diši iz nje. In ga bom dobil tistega satana,      ki      jo zapeljuje z žganjem. MARTIN Oče, motite  A
tega človeka, pusti pijačo ‒ poslušaj očeta,      ki      te ljubi.Ali hočeš, Lenčka? LENČKA si otare  A
URH Sam dobro veš. Zavoljo govorjenja,      ki      je na škodo tebi in Martinu in Lenčki in meni  A
MARTIN Tako je. Mi,      ki      se imamo pošteno radi, smo tega siti. FERJAN  A
Ferjanu. MARTIN se ozre čez ramo za Lenčko,      ki      je že odšla iz sobe in sikne: Prekleta! Zastor  A
ko ste jo speljali k poroki. Vidva z očetom,      ki      sta vsega kriva, ji pa še nadalje kurita gorje  A
brisačo, da se obrišete vanjo. Zato pa nôsi križ,      ki      si ga zadel.Bog je pravičen.   A
MARTIN se ji približa in išče njene roke,      ki      jih ona odmika: Tona, nehaj no z nauki in rada  A
LENČKA Naš zarod bodo miši in podgane,      ki      se bodo nekoč podile po teh prostorih. TONA  A
pijan. Ta norec ne ve, da mora biti tisti,      ki      kupuje, trezen, in oni, ki prodaja, naj bo pijan  A
mora biti tisti, ki kupuje, trezen, in oni,      ki      prodaja, naj bo pijan. LENČKA Da ga laže goljufa  A
sam, jaz pa v tek domov in naravnost do hleva,      ki      je pa zaklenjen.No, in sedaj tole.   A
njo. LENČKA Vedno sem se jezila na ženske,      ki      so hodile preganjat dedce iz krčme, pa bi zdaj  A
je noč. Prejšnji dan se je spremenil v čas,      ki      preteče sam od sebe, poln drobnega, nevznemirljivega  A
začne in konča poln rezkih šumov in glasov,      ki      se stopnjujejo v hrup; odpirajo močvirne pokrajine  A
stopnjujejo v hrup; odpirajo močvirne pokrajine,      ki      jih je težko prebresti, in na svoji površini  A
katerih tu in tam vzdrhti brezup, kakor stebelce,      ki      je v trenutku nehote pognalo, se razraslo in  A
začelo z zarotniško temo; da ne vznemirim njih,      ki      bodo z nočjo naselili moj svet.Če hodim s priprtimi  A
jaz. Slišim jih, četudi prihajajo z ustnic,      ki      se nič ne premikajo, in kadar se z menoj smejijo  A
vnuka. Ko se je on rodil, sem spet imela nekoga,      ki      sem mu lahko dalasvojo ljubezen ...Veš, mama  A
avtu ... Nadaljuje odmaknjeno, z glasom,      ki      je blizu zabrisanosti v glasovih njenih povratnikov  A
kaj bi rad ... (Šegavo:) On je tiha voda,      ki      globoko dere, Tereza ...Samo kadi in molči,  A
Robêr? GABRIJELA: No, francoski poročnik,      ki      stanuje pri nas! TEREZA: Gladek in zapet  A
odpeljala na izlet ... (Nadaljuje s šepetom,      ki      se prehiteva.)Gabrijela je splezala na drevo  A
pametno mater, hitro je našla primerno žensko,      ki      je bila njemu dobra žena in otrokom dobra mati  A
šele zdaj odgovarjam na Vaše prijazno pismo,      ki      mi je bilo resnično v veliko veselje.Odkrito  A
vsa srečna, ker je malo prej videla metulja,      ki      ga ni mogla pozabiti.Marianne pa je imela punčko  A
Marianne pa je imela punčko z imenom Nadina,      ki      jo je dala spat v travo, a je na lepem z grozo  A
biti vsiljiv, samo odkrito sem zapisal misel,      ki      mi je prišla sama od sebe ...Vaš David.   A
Ležala sem zraven tebe. Z nasmehom,      ki      je sijal s tvojega visokega zglavja, si mi gledala  A
sčasoma smo v ordinacijo dobili novo asistentko,      ki      je pomagala sprva očetu, potem Davidu.Vzljubil  A
Da se že dolgo vrtim, ujeta v lopute vrat,      ki      se sukajo bolj po svoji kot po moji volji.Vendar  A
ptica, otresti s krempeljcev prah desetletij,      ki      se je strknil v težo posušene zemlje, nastaviti  A
let pod nebo ... V sebi čutim orjaško moč,      ki      jo samo v mrazu in temi omajata dvom in negotovost  A
pa še naprej mirno štela oblake belih listov,      ki      šuštijo po mojih tleh. Nekaj tonov MALE  A
Tam je vse ... Tam so vsi,      ki      jih kličem in se vedno bolj oziram za njimi  A
Preteklosti se ne rešiš; nenehno spopadanje z usodo,      ki      ti je bila že zdavnaj namenjena, človeka samo  A
dobrega: postaneš bolj miren in uravnovešen. Avta,      ki      sem si ga tako izpopolnil, da sem imel veliko  A
potem sem se zaprl v garažo in sédel na stol,      ki      sem si ga prinesel iz pisarne, od koder sem  A
Prej sem čutil bolečine okrog rebrne mrene,      ki      so se mi zdele neznosne, zdaj je bilo, kakor  A
kakor iz transa: stal sem iz oči v oči z bratom,      ki      sem mu že pustil kratko poslovilno pisemce   A
vanj, ne samo vame ... No, in sledil je čudež,      ki      sem Ti ga omenil.Brez besede sem brata pustil  A
švignem na pošto, da boš čimprej dobila to pismo,      ki      Te bo, upam, razveselilo vsaj toliko, kolikor  A
moških navezanosti na mojem čelu! Življenje,      ki      ga ne moreš niti najmanj več oblikovati po svoje  A
oblikovati po svoje; v njem čemiš kakor v ječi,      ki      si jo sam počasi ustvaril, in gledaš, kako se  A
TEREZA: Kdo sedi tamle? Spominja me na nekoga,      ki      je čisto tako, v tej isti drži, nekoč sedel  A
rahlo blaziranega, kakor da je to svetovljan,      ki      hodi v dragih oblekah in mehkih čevljih, in  A
in ganjenost nad skupnim čarobnim otroštvom,      ki      se je z leti še stopnjevala. OLIVER: Se  A
listi ... Na dolgi mizi, pregrnjeni s prtom,      ki      je imel po sredini in na robovih izvezen pisan  A
imela viseče uhane, biserni solzi, kakor mama,      ki      se s fotografije skloni k meni in me prime za  A
TEREZA: Od tebe imam za spomin samo knjigo,      ki      je še niti nisem prebrala ...In ko sem bila  A
je vrbina, in zeleni hrib nad portalom hiše,      ki      v mojih sanjah že dolgo stoji, je tako blizu  A
svoji svobodi. Povsod okrog sebe čutim vesolje,      ki      se je iz nedosegljivosti spustilo v bližino  A
brez slehernega pridržka, v barvni zlitosti,      ki      tu odseva v svetlejših odtenkih.Na moji koži  A
dih valujočih alg, poganjajo majčkeni cvetovi,      ki      se razraščajo v oranžne šopke novih oblik in  A
prek obzorij in ušesa so se odprla neslišnosti,      ki      mi govori, dokler neizvem vsega, kar mi je sklenilo  A
. Še veliko več: ne bojim se niti trenutka,      ki      me bo potegnil na gladino resničnosti. ŠEPETALKA  A
visokem prestolu, skrušen pred nagrmadeno pezo,      ki      nedaleč proč vsemogočna stoji, gleda in čaka  A
ne bom niti za sekundo nehal zavedati sile,      ki      me hoče zrušiti; upošteval jo bom, kakor to  A
potunkal tja noter, v tisto mrzlo, čisto vodo,      ki      se ti ne neha nikjer, ne spredaj ne zadaj, ne  A
morajo biti, seveda ... Ampak se najde marsikdo,      ki      ga tarekakšna nadloga ...Kolena, križ, kolki  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA