kavo (201-300)

jadrno zahteval kavo in pisemskega papirja.	Kavo	je zvrnil vase; na papir pa urno nekaj zapisal	A
zdravnika, bodisi za oblekco, bodisi za milo,	kavo	in sladkor. Stara Lončarka je bila vzorna gospodinja	A
ravnala zajtrk, žgance in mleko za družino,	kavo	zase in za moža, dobri Smuk pa se je šele pripravljal	A
Ali nimaš nič dela? V kuhinjo beži,	kavo	mi prinesi!Ali si čula ali ne?«	A
se je oglasila Ančika, ki je mami prinesla	kavo	in je zdaj zopet slonela ob podbojih, »čevlje	A
živela največ le ob mlečni kavi, ki pa je imela	kavo	le v imenu, v resnici jo je nadomeščala cikorija	A
priskočila Pirčeva, ki je na štedilniku ravnala	kavo.	»Pusti ga no!« je rekla, »saj vidiš, da je še	A
ustavilo. »Ko sem odmolil in vstal, sem pil	kavo	in jedel potice, po poticah me je bolel želodec	A
Na sodišču imajo celo posebno žensko, ki peče	kavo,	to je, da jo kuha, ne vem več, kakšen rang ima	A
kdor pride na sodišče, vsakomur postrežejo s	kavo,	še ciganu, ki je ukradel konja, in žandarju	A
balalajk in bi lahko kak Mujo effendi pekel turško	kavo	in bi lahko kak drugi effendi pražil čevapčiče	A
Skoraj mislim: če bi se naučila in bi znala peči	kavo,	pa bi jo sprejeli, ko lahko zdrži brez jedi	A
želodca in tako dalje, je zalagal torej mlečno	kavo	‒ mlečno kavo je imela kuhinja mile majke vedno	A
dalje, je zalagal torej mlečno kavo ‒ mlečno	kavo	je imela kuhinja mile majke vedno na pipi.Od	A
ko je pohvalila Janeza, in postavila prednjo	kavo.	»Glej, dekle, ti si še kakor otrok.	A
Oj, otroci!« Mokarica je mešala z žličko	kavo	in gledala Ančko, ki je sredi pesmi umolknila	A
je ni dokončala. Mama je srebnila nekajkrat	kavo.	»Ali te je vprašal?«	A
ta železna igrača morda nove vrste mlinček za	kavo.	Hudournika je tako norčevanje iz ljubke, nalašč	A
Gospoda, klobase imam, izvrsten kruh in turško	kavo.	S čim vam smem postreči?«	A
S čim vam smem postreči?« »Samo s	kavo,	vse drugo imamo s seboj.‚Šajdesen’ smo prinesli	A
koščka kruha, ki si ga je bila pripravila za	kavo,	ni mogla použiti.Siloma je izpraznila skodelico	A
kakor v poznojesenskem dežju. Zajtrk z vročo	kavo,	ki je pogrela globoko v prsi, z nedeljskimi	A
ga bili pa dolge suhe noge. Rad je jedel belo	kavo	z nadrobljeno žemljo iz materinih velikih porumenelih	A
pomaranče, pa v samopostrežbo po sladko smetano za	kavo.	Te ženske sicer veljajo za starčice, toda izkušenj	A
a še prav urna, to ve. Vsak čas bo prišla s	kavo.	Rada jo imam, ker me do pičice uboga in ne govori	A
ki se odvije nagonsko in sam od sebe. Pijem	kavo.	So jutra, ko me njena aroma na jeziku preseneti	A
zravnala in jo z nasmehom pogledala. »Boš	kavo?	« »Bom, čeprav sem jo danes že pila.	A
« je vedro odgovorila. Kuhalnik za espresso	kavo	je presunljivo zažvižgal.Teta ga je odstavila	A
navadi vzkipel: »Ja, Anica, kje imaš zdaj tisto	kavo?	Kaj jo ponujaš, če je ne misliš skuhat?«	A
si lahko brez skrbi, Martina. Skuhala si bom	kavo,	mogoče se bom še malo ulegla nazaj, da si čisto	A
Veronika je pokimala. »Ti bom jaz skuhala	kavo,	« je dodala in se začela spretno gibati po sobi	A
rejemljivo, je odprla oči in pogledala k Martini. »	Kavo	sem skuhala,« je rekla Martina. »In dober zajtrk	A
vam ga prinesem v kabinet ... Naj prinesem tudi	kavo?	« »Lahko.«	A
enkrat prihrumel stari ... Darinka, si dala za	kavo?	« »Danes se ne bo dalo nič delati!«	A
kotu, kjer se moški hladijo, ko ženske pijejo	kavo	in prigrizujejo pecivo. Pa njegov dom	A
ni zaklenjena! V tisti omari hrani Lina tudi	kavo,	sladkor, piškote in kar še ima takega, da je	A
Resniku. Nič hudega ne bo, če mu je šla kuhat	kavo!	Kradoma se je ozrl k Tinetu.	A
upal pogledati. Videl je samo, da je nalila	kavo	in jo postavila na njegovo mesto na mizi.Eh	A
ravno prav velika, njegova stalna skodelica za	kavo.	Lina jo pije iz navadne, bolj velike, iz močnega	A
vsebino belega kvadratka stresel na žličko, s	kavo	je preplavil zdravilni beli strup in si ga sunkoma	A
dobro meril, je skremženega obraza z vso ostalo	kavo	v skodelici ogabno grenkobo poplaknil z jezika	A
mene pusti tukaj za mizo. »Skuhala ti bom	kavo,	Rudi,« je ponudila Lina. »Ali pa bi rajši popil	A
Pogledal je ženo. Lina je skodelico s	kavo	brž odnesla nazaj na štedilnik, vrnila se je	A
silovitostjo na dan. Gostje so prihajali, naročali	kavo	ali čaj in srebajoč prebirali časopisje.Lovrek	A
bojim.“ Šli sta, Hana in ženska, in sta pili	kavo	in lomili beli kruh.In je vprašala Hana.	A
prosila kaplana Antona, da bi pokusil njeno	kavo	in njen masleni kruh. Gospod Anton je prišel	A
kaj ji nisi kupila tudi skledico kave?“ ”Tudi	kavo!	“ je jecljala Hana in je gledala kakor v meglo	A
grozen človek ...“ Gospa Tarmanova je prinesla	kavo	v sobo in zaljubljenca sta vstala izza klavirja	A
pripomni Peter in si nadrobi polovico žemlje v	kavo.	”Dolgočasnež!“ hiti mu Stanka ugovarjati	A
ker je hodil ob delavnikih bos. Nato je popil	kavo,	gorko sivkasto vodo, ter pojedel svoj delež	A
več.“ Ob peči je sedela dekla in si je kuhala	kavo.	”Bojim se, da tudi jutra ne učaka več.	A
meter sukna, vsak liter moke posebej; potem	kavo,	sladkor in sploh najmanjšo stvar, ki je prišla	A
kavi. Doma sem pravil, da mi dajejo jutranjo	kavo	tam nekje na Šentpetrski cesti, pa ni bilo res	A
otopelimi od trpljenja. Mati je prinesla	kavo,	eno samo skodelico. ”Pa vi?“ je vprašal.	A
je dobil srebrn goldinar. Ko so srebali vročo	kavo,	je stopil gospod Ferencig na prag, odmignil	A
in premišljevanja, kakor da bi lomil kruh v	kavo.	V tistem hipu je na dvorišču zavreščalo;	A
/ . / stran 114 . / Kuharica je prinesla	kavo.	Že na pragu je udarila Lenarta z rdečim, hudobnim	A
napravljal bi se v cerkev, mati pa bi nalivala	kavo	in govorila bi o novi maši... Vroče mu	A
jutranji maši. Truden je bil in zaspan; popil je	kavo,	kruh je spravil v suknjo in je šel.Ko je bil	A
utihnili koraki v veži, je sedel in je popil	kavo,	polizal je tudi sladkor, ki je bil na dnu.	A
služila je vsem, nosila jim je na postelje	kavo	in juhoin je pletla zjutraj lase neokretni Francki	A
misli odtod,« je dejala Brigita in je srebala	kavo,	v roki pa je držala veliko žemljo... Znočilo	A
mračno; sedel sem za mizo in sem počasi srebal	kavo.	”Čas bo, mislim!“ je rekla mati.	A
bolnozatekli obraz; tak obraz ima otrok, ki pije vodeno	kavo	in sanja o kruhu in o potici. ”Seveda so	A
na sredi izbočenim čašam, ki služijo časih za	kavo	ali čaj in ki stojé v izložbah za porcelan na	A
Otrok še, pa se tako zavrže!“ Hanca je popila	kavo	za večerjo in je odšla v malo izbo, tesno in	A
je samo premišljevala, ali bi mu rekla še za	kavo	in cuker ali ne; hudó ji je bilo zaradi Marka	A
študentje so politizirali, branjevke so srebale	kavo,	jaz sem pisal podlistke, moj prijatelj Afanazij	A
stol. In tedaj se domisli, da bi napravila črno	kavo.	Ni bilo prav, zakaj zdravnik mu jo je bil odsvetoval	A
prstih je stopila v kuhinjo, prinesla je dišečo	kavo.	”Pij ... da se napravim v miru!“	A
je zaihtela Ivanka in solze so ji kapale v	kavo.	”Takrat prideš za menoj, kadar te pokličem	A
če vam je slabo!“ Milan je molčal, pustil je	kavo	na mizi ter se je napotil v šolo. Njegov gospodar	A
se je svetilo za hribi. Žena mu je prinesla	kavo.	”Kar sam pojdi v cerkev!	A
Kaj še nimate zadosti?“ Stoje je srebal	kavo,	ki jo je bila postavila na mizo debela dekla	A
žile so se mu bile nabrekle na čelu. Pil je	kavo	in se je obrnil v stran. Ko se je okrenil	A
ki sedi v novi obleki za mizo in pije dišečo	kavo	in lomi bel kruh, nimane radosti, ne žalosti	A
prezgodaj usehlo v spoznanju. Zajtrkovali so	kavo	in maslen kruh, večinoma stoje, brbljaje in	A
je zajtrkovala v postelji in si je polila s	kavo	ves obraz. ”Če misliš, pojdi!“ je rekla mati	A
mati, ko je Francka hitela, da bi popila vročo	kavo.	Počesala se je bila že in umila in samo jopo	A
pisal kmetom, bi bilo komaj dovolj za zjutranjo	kavo.	Imel je veliko knjižnico - stare nemške romane	A
začuden, z motnimi, zlovoljnimi očmi. ”Skuhaj	kavo,	Tone, in kruh je na mizi; do poldne že pridem	A
zmeglilo. Mati je sedela za mizo in je pila	kavo,	komaj ozrla se je na Francko.Ko je izpila kavo	A
komaj ozrla se je na Francko. Ko je izpila	kavo,	je vprašala: ”Po kaj si spet prišla?“Francka	A
Če še nisi zajtrkovala, Francka, pa ti skuham	kavo.	“ ”Nisem lačna, mati.“	A
je dolga in mraz je že.“ Mati je šla kuhat	kavo	in Francka je šla z njo v kuhinjo. Sedeli sta	A
plašna in otroška in je iskala opore. Pili sta	kavo	na pragu in sta se razgovarjali. Ko se je	A
postelje in se je oblekla hitro. Ko je popila	kavo,	se je napravila v šolo; bose noge so gazile	A
srečala čevljarjevo ženo, ki je nesla kruh in	kavo	iz štacune. ”Kam, Mihovka?“	A
ko sta odhajala mati in brat. ”V peči imaš	kavo	in kosila boš pri čevljarjevih; sem že naročila	A
ji ni nič prinesel iz mesta in ko je šla po	kavo	v kuhinjo in je sedla za mizo, jo je bilo strah	A
”Sva že zajtrkovala, ko sva šla od doma ...	kavo	...“ ”Zaradi študenta, naj jé fant, ko je mlad	A
obleka. Ruto je imela že na glavi, pila je še	kavo,	ki je bila vroča, da bi si skoro ustnice opekla	A
videla ... in potem pojdeva spat ...“ Skuhala je	kavo,	prinesla je kruha na mizo in po večerji mu je	A
zarezale solze pod njimi. Mati je šla kuhat	kavo.	”Samo da si se vrnila, Francka, vse bo dobro	A
Francka, vse bo dobro zdaj.“ Francka je pila	kavo	in je odgovorila počasi in mirno. ”Nisem	A
bilo več mogoče pobegniti. Mici je skuhala	kavo	za večerjo in je narezala belega kruha. Večerjali	A
...“ Večerjali so	kavo;	Metka je popila hitro, kruha ni okusila. Gledala	A
troje otrok pa je kričalo krog mize in polivalo	kavo.	On sam ni vedel, česa naj prosi in kakó, in	A
Helena je sovražila blede obraze; pila je črno	kavo	in kadila cigarete, da bi izginila rožna barva	A
daljavo. Oblekel sem se hitro, popil v naglici	kavo	in nato sem se napravil na pot.Poiskal sem veliko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani