jezno (501-600)

srd in, stisnivši svojo palico, leti tja in	jezno	govori: »Vi, če mi razkopljete to, pa vas udarim	A
jemljó, da jih postrelé kakor črno živino,«	jezno	momlja debel mož in hiti iz pipe vleči. Gospod	A
kako ga barve spremetavajo!« pravi drugi in	jezno	svojo pipo po mizi položi, da se pepel iz nje	A
stare može, kako so za mizo zrastli, kako so ga	jezno	gledali, videl je s strahom in trepetom, kako	A
Njen je grad in mi vsi.« Vilibald je svetlo in	jezno	pogledal starca.Ko bi bil ta sam, čutil bi bil	A
trhlo lice je zažarelo. »Za Boga!« rekel je in	jezno	ob mizo udaril, »če se bo dekletu kaj zgodilo	A
se je zopet na stol, popil polno kupo vina in	jezno	čelo nagrbančil. Nekaj hipov in sodnik je stopil	A
stran 41 . / »Gospod poglavar,« pravi sodnik	jezno,	»to so besede, na katere vam jaz ne odgovarjam	A
umakniti in otepati zabuhle obraze pred sitno,	jezno	živaljo. Sonce se zakrije.	A
podavijo potem zavrstjó.« Med hlapci se sliši	jezno	godrnjanje in nekateri bi bil rad vzdignil orožje	A
si čudna.« »Kakovšna sem?« vpije mlada žena	jezno.	»Bolna, ali sitna, ali kar hočeš.	A
Musolino je bil s tem tudi žaljen. Torej se je	jezno	vzpel in grobo odgovoril vso istino: »To je	A
A o tej stvari se ni dalo šaliti.	Jezno	starejši brat enkrat za vselej enako govorjenje	A
premisleku se starec usede nama nasproti in	jezno	začne česen lupiti in gristi.Menda ga je jako	A
troje otrok.« Volkun, ki je bil zadremal, je	jezno	šavsnil kakor za muho. Jerneja pa so konji in	A
naprej. Volkun, ki se je bil tudi sam zmočil, je	jezno	zalajal nad Tevžem, da se mu je hitro umaknil	A
in odnesel pastiričko. Ne krik ne Volkunovo	jezno	lajanje ne Manice jok je ni mogel iztrgati njegovim	A
prišel iz goščave, spet zginil v njej. Psa sta	jezno	lajala za njim; v grmovje nista šla. Marko pa	A
. /\ .. stran 276 . \/ Marko jo je grdo in	jezno	pogledal: »Kaj pa se ti vtikaš vmes.« »Z isto	A
Zelenice na Jezerca ali pa z Jezerc domov.	Jezno	je odtrgala nit prediva, s katero je privijala	A
in zarenčal. Žrebec je postrigel z ušesi in	jezno	zaprhal.Marko je ugledal, da tečeta po zapadlih	A
pravi vitez osorno, ko ribičevega sina zagleda.	Jezno	in potuhnjeno pogleda ta gospoda po strani,	A
tistih, ki je niso nikdar poznali,« pravi Kosoman	jezno	in oči se mu nekako čudno oživé. »Ni zastonj	A
vemo. Ali koliko mojih vnukov?« vpraša baron	jezno.	»Nobenega!« zakriči Kosoman tako divje, da so	A
okoli vratu, če ste je lakomni,« seže Kosoman	jezno	v besedo. »Pošteno življenje!« pravi oni.	A
vas in ženi to novico prinesel. Anton vrže	jezno	kožuh, ki ga je na vozu imel, na posteljo, postavi	A
molitvi, naj se jé ali ne jé,« odgovori Smrekar	jezno	in takoj potem Franica pride.Med kosilom, katerega	A
od njega. Deklam in drugim je o prvi opombi	jezno	ukazala, naj molčé. Bilo je precèj mrzlo	A
kakov ljudski tudi ne pojde!« odgovori mati	jezno.	»Sama je zamešala, sama naj zajema!	A
nikamor je ne grem iskat!« Te besede je Smrekar	jezno	in kriče govoril.Mati je dozdaj pogovarjala	A
Precèj prošnje mu je bilo treba, preden je	jezno	ženo k sebi na voz spravil; potem je kobilo	A
vpraša mladi vaščan. »Koga trka?« povzame mož	jezno.	»Kdo je dejal, da mene kdo trka.	A
mi petico.« »Odlazi!« dejal je tihotapec in	jezno	z zobmi zaškrtal, roko dvignivši, kakor bi ga	A
do sedaj mimo poslušal pogovor. Ruda bi bil	jezno	zavrnil, ko bi ne bil sodnik preprečil daljšega	A
Sanje, sanje!« vzkliknil je skoraj vselej ter	jezno	zaprl knjigo. A danes na poti se ga je lotil	A
da si tako odkritosrčen,« zavrnil je Hrast	jezno.	»Nisem se nadejal, da te utegnejo pregovoriti	A
je bil nenavaden prihod in graščak je na pol	jezno,	pol sarkastično raztegnil ustni. »To je pa nevaren	A
volitvi, pa če si še tako premeten,« dejal je	jezno,	ko je korakal že proti gradu. »Koren, Koren	A
da bi bil mogel obleči suknjo, ko je nekako	jezno	zapazil, da že v tretje, odkar je iz postelje	A
Ali ne bodeta Boletova kaj slutila?« Nekako	jezno	in sarkastično se je nasmehnil, ko je bil ujel	A
»Ti vražji lisjak!« kolne Megla ter brcne	jezno	na tleh ležečo žival. Med glasnim smehom in	A
suhi davkarski pisar vzel,« oglasi se le-ta	jezno.	»Da, da, naš adjunkt Megla,« pritrdi davkarski	A
Treba se bolje obleči! ‒	Jezno	odpre skrinjo in potegne iz nje kožuh, tisti	A
se jih ne boji!« Gospod Frančišek je hotel	jezno	odgovoriti, toda domači župnik je segel v besedo	A
mu naglo izvije; Valentin se smeje, Pavel pa	jezno	gleda ta prizor. »Taka deklica, to bi	A
To je še mislil, ko je pil svojo kavo. Nekam	jezno	je postavil čašo na mizo. »In pa - da	A
Pustite me!«	Jezno	je razpela svojo pahljačo in si hladila vroče	A
»Zakaj pač mi ne moremo tako kvišku?« In	jezno	se je še bolj prijel in zajedel v materino koreniko	A
Slišal si ga lahko, če si nisi ušes mašil!« reče	jezno	ter se obrne k sinu; »to ti pa povem, bodi,	A
Rajša bi bila videla in čitala razburjeno,	jezno	pisanje.A vendar je vzdihnila lahko in veselo	A
dihati se ni upal. Zaklel je med zobmi, ne	jezno,	Bog varuj, nego instinktivno, ne vede zakaj	A
gospod Mejač, povejte, kaj mislite,« vzklikne	jezno.	»I, no, naši in vaši, kontesa in vaš gospod	A
Selskemu svoje prijateljstvo. Ločila sta se	jezno	in ‒ vi ne veste, koliko sem trpela.Vedela sem	A
majhen, star mož z belo baroko med njimi je	jezno	vrtil svojo tobačnico med prsti. Dolgo je govoril	A
»Kaj boš ti! Kupi si ga,« odgovori	jezno	Mihec in vstane iskat si druge šibe. Matejka	A
Peter ravno stopil v hlev, dejal je še enkrat	jezno:	»Jaz pojdem tudi ‒ in pojdem!«Peter je poznal	A
si, ti ‒ duša pritepena?« vpil je oni napol	jezno,	napol radovedno. »Znojilčev sem!« menil je Marko	A
Jaz tudi lahko kaj vanj zavijem,« vzkriknil je	jezno	Omahné. »Če pa ne dam?«	A
škoda bi bilo ‒« Vtem je bil Topolščak, ki je	jezno	gledal prekanjenega potepuha, toda niti črhnil	A
in ko se jaz brišem, me postrani pogleduje	jezno,	zmagozavestno in izzivajoče na nov dvoboj.	A
zmotil ter mu rekel predsednik. Zagrčal je in	jezno	pljunil, ni pa delavca spodil, ker bi težko	A
mogel mirno mimo tujčeve hiše; prav na glas in	jezno	je zalajal.Morda je izpodil mačko iz bližnjega	A
mnogo jeze in opravkov. Vedno je lajal in se	jezno	zaganjal v raztrgane berače.Nobenemu ni prizanesel	A
tam pognal vrbove veje, nekdo se je skril v	jezno	grmovje in tam išče ljubezni, nekdo se je privezal	A
strani jokam: Stran, kosmata baba! Na eni strani	jezno	pretim: Proč viharji, proč z bodečo žico spete	A
petelinčku, ako se je Kokodin usrdil nad njim ter	jezno	ob tla brusiti jel zakrivljena svoja perutna	A
pobral, saj je še pozneje čas. Ni čudo, tako	jezno	je kopal vranec s kopitom tla, tako srdito je	A
oče!« Záboj se hitro umakne; zunaj se udari	jezno	s pestjo na čelo, rekoč: »Tepec stari, zdaj	A
skušnjavo, da je bil ravno v tistem hipu Sultan	jezno	z gobcem hlastnil po muhi. Metka zapre knjigo	A
mož obledi, zaškriplje z zobmi in me zavrne	jezno	po nemško: »Nesramnež, ali ne veste, da je šolski	A
‒ Stolar pravi, da ne. Deklica reče	jezno	in trdno: »Besedi je konec, zdaj te nečem, če	A
mislim, da je malo takih.« Kadar pa se zadere	jezno	kak sosed, da so babe vse hudičeve, vrže Peter	A
doma na Kalu, Jožek, Tonček in Jernejček, pa	jezno	zavrnejo tovariše, kaj mi obetajo vse povedati	A
Naposled se Kekec naveliča piskanja.	Jezno	vtakne piščalko v žep in trikrat zasope. »Ni	A
stresnil z glavo in je pogledal Bedanca prav	jezno.	»Kaj ste rekli, stric Bedanec?	A
strehe, že ga je potegnila verižica nazaj.	Jezno	je zavreščal sokolič in se je zagnal že desetkrat	A
prijetnejše za uho. Ko so pomolili, je rekel oče	jezno:	»Spet je zvonil eden teh nabritih otročaje	A
je še posebno silila ven. »Pusti me!« ji je	jezno	reklo neko revno dekle. »Ti že imaš moža!«	A
Pojdite iz kuhinje, vas prosim!« se zadere Micka	jezno,	vsa razžarjena od ognja. »Vi ste menda oslepeli	A
oči mu kar žare od veselja. Dekla pa odide	jezno:	»Mir mi dajte, pravim!	A
Ga ne maram za deset Podrečanov.« In so	jezno	srebale cinke z obarne juhe. Pri sosednji	A
prosili me boste, da bom prestopil vaš prag,« je	jezno	dejal, zagrabil klobuk s klina na steni in zaloputnil	A
Kričali so po pisarni, mračno zrli na nas in	jezno	zapirali vrata. 26. julija sva se poslovila	A
imej jo, puške ne zamenjam.« »Kakor hočeš,« je	jezno	odvrnil.»Komisar - pa tako skop!«	A
pridejo Italijani, vas bodo vse postrelili,« je	jezno	govoril stari gospodar.In res se je zaslišalo	A
tistih težkih dneh,« je dejal komandir Zorko ter	jezno	ošinil bivšega mitraljezca. »Sinova dota gre	A
poskakovali od veselja; le Gregor se je držal	jezno,	ker so mu rekli, da bo moral spraviti civilno	A
dolgih las, je sedel pod bukvijo in šival čevlje.	Jezno	je vlačil dreto in vreščal: »Preklemanska baba	A
gozdove, vsa pota in steze poznam, zato ne skrbi.«	Jezno	je udaril po konju in voz se je zazibal po slabi	A
je iz žepa težki samokres, skočil k njima in	jezno	zapičil vanju svoj ostri pogled. »Še enkrat	A
Sta razumela?« Likar ju je	jezno	pogledal od peta do glave in vtaknil samokres	A
dekleti. V sobo je pridrvela Francijeva žena in	jezno	pogledala novinki.»Franci, saj boš mislil name	A
mlade dobili,« je zaklical veseli možakar in se	jezno	ozrl po jokajoči ženi.Ta si je popravila lase	A
jo je ustavil Likar. »Bojim se za moža,« je	jezno	zakričala žena. »Saj ne bodo skupaj, ženske	A
je umolknil in se zazrl v desetarja Trtnika.	Jezno	ga je ošinil s pogledom in nadaljeval: »Ti,	A
rubinast prstan na njeni roki. Stari Ogrinc se je	jezno	obrnil k hčeri in ji dejal: »Tilka, tudi ti	A
boste pustili doma,« je kričal terenec Mozolc in	jezno	gledal zdaj Viktorja zdaj Ferda. »Nisem in ne	A
»Nimam nič drugega.« Nato je	jezno	pogledal otroke in požugal s prstom: »Mesa ne	A
če bi našemu Tončku ponudil sladkorja,« je	jezno	pripomnil Kotnik. »Opravili smo,« je vzkliknil	A
besede je slišal Viktor, ki je prišel k vozu.	Jezno	je pogledal Trtnika. »Kaj se pa pustiš, da te	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani