jezno (201-300)

presledkih je odgovorila vselej naglo, vselej	jezno,	vselej izzivalno, vselej podcenjevalno, zdaj	A
nikomer ni spregovoril besede. Zena je najprej	jezno	pospravila krožnike z mize, potem pa je sklenila	A
Položila mu je roko na čelo, on pa jo je z	jezno	kretnjo odsunil.V prvem mraku se je slednjič	A
da ima zanj pomembno novico. Kadrovski ga je	jezno	ošinil s svojim svetlo modrim pogledom in Kostrin	A
stran 93 . / Kadrovski se je zdrznil in ga spet	jezno	pogledal.Kljub temu je stopil z njim k oknu	A
njuno nenadno ihtavost, ko je videl, s kakšno	jezno	vnemo pobirata vsak košček in ga spravljata	A
banda, kajti zdaj je bil Okrožni slabe volje.	Jezno	je odložil daljnogled in si natočil domačega	A
Okrožni ni mogel najti službene izkaznice, je	jezno	rekel: - Prekleta baba stara me bo zdaj tu.	A
glavi, sem rekel. Ne zvoni, je rekel nekoliko	jezno,	nisem cerkveni zvonik.Pač pa mi zveni, zzz,	A
Preslišala je.	Jezno	je pihnila: Zdaj bomo pa spet čakali. To je	A
registrirani posilstvi. »Kaj pa še!« je začel	jezno	vpiti nekdo pri vratih.Odkar so bile seje Odbora	A
Johan, »kakšnega pač posilijo.« »Ni vojna,« je	jezno	zapiskal vodja, »in če vas beseda policija moti	A
hreščanje. Rac je želel poslušati poročilo in je	jezno	zaustavil na prvem primernem prostoru; divje	A
sneli in spraševala, kaj naj storijo z njo, le	jezno	zavpil, naj jo vržejo v reko.Vojaki, ki so morali	A
izgovarjal na vse mogoče, vendar ga je iz ozadja	jezno	prekinil preprost fant iz majhne vasice pod	A
in premagovanja so mu v oči stopile solze.	Jezno	se je obrnil na petah, zamomljal, da Kumer lahko	A
morda celo sem in v spomin prižgali svečo?	Jezno	je zamahnil z roko, kot da bo s tem odgnal nadležne	A
seveda, saj ni on povohal leteče krogle.	Jezno	se mu je umaknil z vrat in napravil celo nekaj	A
ni bil kak zafukan hipi, kakor se je večkrat	jezno	izrazil, le svoja načela je imel, v katera so	A
Žal, peljem se v drugo smer...« Zore je s hrbta	jezno	potegnil avtomat, ga bliskovito napolnil in	A
začenja se tiskovna konferenca,« je zavpil Marijan	jezno	na soprogo, ki je v kuhinji pomivala posodo	A
smo Slovenci sami hoteli?« »Pa, to, vse...« je	jezno	zapihal skozi nos. »Bio je že skrajni čas, da	A
ampak vsaka stvar ima svoje meje! Boško se je	jezno,	s preteče dvignjenim prstom zazrl vanjo: »Molči	A
»Boško!«	Jezno	je pihnil skozi nos: »Molči, žena, da povem	A
letala. Objela sta se, potem ga je narejeno	jezno	okarala, da je zaradi njega pogrizla lepo manikiran	A
prinesli uniformo jugoslovanske vojske, je narejeno	jezno	vzrojil: »Pa kaj vam je, ljudje božji?	A
vrnil... Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol, je	jezno	zabrundal v brado in se previdno napotil proti	A
vzpel nanj, kot bi ga rotil, naj ne odide.	Jezno,	prestrašeno ga je frcnil po smrčku, ukazal prostor	A
ne bo treba nič slediti in zalezovati.« In	jezno	stopi stara žena pred žandarja; vsi svatje ji	A
njegove smrti.« »Naj bo!« je dejal Gašper,	jezno	pogledal svojo ženo in postavil otroka na tla	A
poznaš več?« Urša je pogledala postrani, napela	jezno	obraz in kimala: »O, poznam te, Jože, poznam	A
Toda hčeri nista hoteli.	Jezno	so se bliskale starejši Zefi rjave oči, ki so	A
skupaj; ena je šepetala, druga poslušala in	jezno	segala vmes, da je to preveč, da je nesramno	A
ošabnosti, je sedel pri veliki mizi v kotu,	jezno	grbančil čelo, vihal rjave brke in hudo gledal	A
Vi tukaj?« je vzkliknil baron in oči so se mu	jezno	zabliskale.A takoj se je premagal, mu podal	A
dolgi meč, ga nekdo rahlo potegne za obleko.	Jezno	se ozre in zagleda pred sabo svojo mater Mano	A
ponavljal Bog ve kolikokrat, ali polž je le	jezno	sline cedil, rogov pa ni hotel pokazati.Tonček	A
Zakaj pa vi pravite moji materi ‚ti’?« se Tonček	jezno	obrne proti gozdarju. »No, no, saj to ni taka	A
kletev. Mnogim je vzplamtel v srcih srd in so	jezno	škripali z zobmi.V duši se jim je vzbudilo vprašanje	A
In nas izdal? ‒ je vprašal poročnik Hunfalvy	jezno.	‒Vražji Slovenec! ‒ je siknil skozi zobe Kerepeš	A
pregloboko v zakonsko življenje, se je zdaj	jezno	pocitral na svatbo, godbo in ženitovanjske obrede	A
je priliko in vtaknil roko v kolo, napere so	jezno	kljunile po prstih in jim v členkih nadrgnile	A
strop, Vilarjev šarec je postrigel z ušesi,	jezno	pogrebel s sprednjo nogo, a kmalu se je vdal	A
vrgel ščetico na umivalnik, pograbil brisalko in	jezno	je odgovoril, otirajoč si usta: »Pa naj Stritar	A
je navzlic senci neizprosno odprla sončnik,	jezno	je pogledala gor v okno ‒: »Naj poči!« je rekla	A
trpim, da tvoj pob sili za mojo zijalo,« je	jezno	kričal župan. Tajnik ga je začuden pogledal	A
Muhobor.« »Pa je ne bo!« je rekel Smerajec in je	jezno	pil. »Ne bo je!« je pritrdil Civha in je pritisnil	A
šinila kri v lice in glas se mu je tresel, ko je	jezno	odgovoril: »Priznavam, da sem kriv!Bil sem trezen	A
Lahko greste!«	Jezno	je zgrabil svoj klobuk in se preril ven skoz	A
vrata ušel bi bil rad. »Čemu se dereš,« je	jezno	vprašal ata Pirc, »ko ti dajem dobre nauke.	A
gospod krčmar, ki je mrmraje prišel iz kuhinje in	jezno	pričel postavljati stole, rekoč: »Babnice zanikrne	A
sklepala roke in globoko zasopla. Kocmur je	jezno	gledal skozi okno, oba sta molčala, utopljena	A
sedel pri svoji mizici pod oknom in delal z	jezno	naglico.»Torej zbogom, mojster!« je rekel Jeraj	A
zgrabil plug za ročice in, ko ga je obračal, tako	jezno	telebil s kolci, da je zašklepetalo.Miha je	A
izpregovorila Mokarica in mirila, ko je Špela	jezno	odburila skoz vrata. Tudi Janez je odšel in	A
bi bila dala samo za to, da bi Janez ne nosil	jezno	klobuka po strani in bi jo namesto gospodinje	A
»Še leži.« Mokar je šel	jezno	mimo Janeza v hlev. Janez se je umaknil v vozarnico	A
pogledal čez ramo ter se razhudil sam pri sebi in	jezno	godrnjal: »Le komu kaj mar?Skrbi zase in za	A
Čemu se vtičeš v moje reči?«	Jezno	je koračil dalje, preskočil prelaz in izbral	A
posvetil na Mihov pógrad. »Ni ga!« je izpregovoril	jezno.	»O slepar!«	A
Naj hodi kjer koli!«	Jezno	je potegnil nase konjsko plahto in se premaknil	A
slamnici pripravno lego. Dasi je glasno in	jezno	zagodrnjal, je vendar vedel, da je lagal in	A
zaklical: »Miha!« Ker se ni nihče oglasil, je	jezno	zarežal v hlev: »Vstani, klada voglarska!Vse	A
Presneto, da se bo!« Špela je	jezno	postavila prazno golido v škafnico in zavpila	A
Ali še spiš?« je zagodrnjal vanj. Miha ga je	jezno	pogledal z rdečimi, nenaspanimi očmi in molčal	A
se uprla v boke in čakala z odprtimi usti in	jezno	pogledovala moža in Janeza, dokler ni izustila	A
kadilo za njo. Šele na polici se je ustavila in	jezno	gledala na tla, ki so bila vsa posuta z moko	A
Nadlogo in smrt. Mrvozmikavt, mir!« je	jezno	zakričala starka.Mrvozmikavt je bil mlad porednež	A
Namesto srnjaka je zalajal lisjak, ki mu je sova	jezno	odgovorila.Takrat je v drvnici vnovič zaropotalo	A
Ko je Hudournik puhnil dim iz čedre, je Storž	jezno	zaprhal, kihnil in zbežal: »Fej, kako smrdi	A
nu, nu,« je zamomljala bolj glasno, skoraj	jezno.	Storž ji ni odgovoril ne bev ne mev.	A
kužka celo pogladil po hrbtu. Toda Lisko je	jezno	zarenčal, da je deček kar odskočil.Hudournik	A
ga specite, zverini pasji!« Nato je naglo in	jezno	odšla. Hudournik je obstal in ni vedel, kaj	A
drugo gorsko cvetje. »U, da bi jih, grdune!« je	jezno	godrnjal Hudournik. »Prav nič se jim ne smilijo	A
oblizoval si ranjeno ustnico in se večkrat	jezno	ozrl na gospodarja.Zavlekel se je za drvnico	A
kličem in te od nikoder ni.« Gospodar mu je	jezno	stopil naproti z dvignjeno šibo. Lisko se ni	A
plemeniti planinci - ste le surovi zverinci!«	Jezno	je udarjal s palico ob kamenje.Najrajši pa bi	A
Mir mi dajte!« Urša je naredila	jezno	šobo, veliko in dolgo, da bi lahko koso klepal	A
Da veš!’	Jezno	je odštorkljal po stopnicah. Zdravnik Pirc je	A
stopnicah. Zdravnik Pirc je na tako trdo in	jezno	besedo, ki mu jo je možak podrobil za njegovo	A
njemu, dvigne sekiro in zamahne. Brčon medved	jezno	zagodrnja in s šapo odbije zamah, da je sekira	A
Izdrl ga ni.	Jezno	je pomolil gobec skozi lino in brundal, brundal	A
naveličal rvanja s hlodom, je upehan sedel in	jezno	renčal.Hlod je po malem še zvonil sem in tja	A
Hudo žal mu je bilo. Časopis je	jezno	zmečkal in osvaljek vrgel v listje. ‚Preklicani	A
Vstal je in potegnil oba naboja iz puške ter jo	jezno	zaklopil, da je zaropotalo. V tistem hipu se	A
polno vrečo postavil predse na tla in nekam	jezno	odgovoril: »Kaj bi me zmedlo? Ne jezikajte	A
prišli z vilami in mi ga pognali iz koruze.	Jezno	je zakrulil kakor prašič in previdno pritacal	A
gnezda. Od daleč smo slišali vrano, kako se je	jezno	drla in krakala vrh lipe nad praznim gnezdom	A
in puhal oblake dima iz nje. Sivi brki so mu	jezno	štrleli kakor ježeve bodice. »Stric, kaj delaš	A
prag in se zavzel, ker se je brat živ vrnil.	Jezno	ga je vprašal: »Kje si nagrabil listje?« »Kjer	A
Ta preklicani sneg.« Z nogo je	jezno	cepetnil po srenu, ki se mu to pot ni udrl.	A
ga ti zahtevaš.« Bajtar se mu je po pravici	jezno	uprl in trdil, da že tretji rod vozi z občinske	A
Plačam pol troškov, da bo mir.« »Nočem!« ga je	jezno	odbil sosed in ga šel tožit, češ da mora on	A
Zelen božič so imeli. Nejc je	jezno	pogledoval v Stol in težko čakal snega.Šele	A
je razlagal župan župniku in se še nekajkrat	jezno	ozrl na Pikono. Zadnji se je preril skozi množico	A
Saj je gospodar. In danes tako	jezno	gleda.Le nikar ga ne draži.	A
vendar od sile, da se tako dolgo vlači,« je rekla	jezno	Lojzi in si uprla roke v boke, kakor za boj	A
To so drugačne reči.« Jeri so se	jezno	pobliskale oči, da je Lojza v mraku videla njih	A
zobanje, da je letela rezanica čez pomijnik, in	jezno	treščil posodo v jasli. »Človek pride s pota	A
in hitro odšel skozi vrata. V svoji sobici je	jezno	zmetal obleko s sebe, naredil velik križ in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani