ja (301-400)

še čez tri močvirne travnike. FRANCELJ Ja,	ja.	Prestavljen naj bo.	A
petindvajset bi mu jih naštel. FRANCELJ Tako je	ja,	tako.Do smrti zapreti, pa vsak dan petindvajset	A
Takega vraga v kikli boš videl. V kikli takega,	ja.	MENTEJ Gospod Kokalj.	A
Meni se zdi, da bo še enkrat birman. RADO	Ja.	Pa botra mu bo pokazala, kako se ura navije.	A
naprej lahko druge ščipal. FRANCELJ Tako je	ja,	pa nič drugače.Dekleta ščipal.	A
metli naj ga odneseta. FRANCELJ Na metli,	ja.	(Obesi zajca na metlišče in dene Kokalju na	A
Straheči dolini. TONE O saprabolt ‒. PEPCA	Ja,	gospod komisar ‒. MENTEJ Obljubil sem vam	A
brani, ko bi jo najrajši snedel. TONE Tako je	ja,	tako, pa nič drugače.Najrajši snedel.	A
na ukaz frankovskega kral . / . / stran 7 . /	ja	delam!Slab posel je to misijonarstvo in nehvaležen	A
bil? Zdaj je vse le ah, ah, ah in oh, oh, oh;	ja,	to so prinesla leta ‒ kdo bi si mislil, v kaj	A
prijatelji, ko se bo hvalil z obiskom v deželi pesmi.	Ja,	prijateljem bo ponudil v branje in jih prosil	A
II.	Ja,	žal mi je, da si že poročena. A dobro, da sem	A
- »Da bi? No	ja,	seveda!« Potem pa kakor po tekočem traku: »Kok	A
Pa ti?« - »O	ja,	bo, bo!« Nakar oba pogledava v nebo, pa v tla	A
tu pa tam imam za napolitanke. Za čokoladne,	ja.	Na splošno sem vesel, da sem, kot sem.	A
zadete in nič kaj ni prizanesljiv in nežen. No	ja,	kaj hočem, bom pa spet zavit, lepo skrfuljen	A
VIII. Knjige so pometáne nekam v kot; no	ja,	na kupu čakajo na mojo roko. Kup vzpenja se	A
Melanie, pa Stefan Grossman, Dylan, Biteljni. No	ja,	vem, Henček mi povprečje kvari, a ta je podarjen	A
rokavici Velikega Pirata Časa (Tolažnika?) no	ja,	molitev odmrmral sem, v kocu skrit, nato mi	A
vsaka k svoji postelji, vsaka v svoj mrak: »	Ja,	ja, pa lezimo.« Podoba Julije Vstajala je	A
vsaka k svoji postelji, vsaka v svoj mrak: »Ja,	ja,	pa lezimo.« Podoba Julije Vstajala je s	A
potrebuje zlata, kdor ima dušo ne potrebuje gnoja.	JA	. Moj črni tintnik Moj črni tintnik se sprehaja	A
morje tišine. . / . / stran 112 . / Ves svet	ja	kakor Die graue Welt ist blau und grün. Ves	A
je vprašal, če plesat grem ž njim. Hm, hm,	ja,	ja, z enim gortnarjem pa. Cel dan, cel dan na	A
vprašal, če plesat grem ž njim. Hm, hm, ja,	ja,	z enim gortnarjem pa. Cel dan, cel dan na vrtu	A
Moja dekle je še mlada Moja dekle je še mlada,	ja,	ja, ima komaj šestnajst let. Še štir′ leta jo	A
dekle je še mlada Moja dekle je še mlada, ja,	ja,	ima komaj šestnajst let. Še štir′ leta jo bom	A
šestnajst let. Še štir′ leta jo bom čakal,	ja,	ja, da bo stara dvajset let. Cela žlahta mi	A
šestnajst let. Še štir′ leta jo bom čakal, ja,	ja,	da bo stara dvajset let. Cela žlahta mi jo brani	A
stara dvajset let. Cela žlahta mi jo brani,	ja,	ja, ker je revnega stanu. Naj bo revna al′ bogata	A
stara dvajset let. Cela žlahta mi jo brani, ja,	ja,	ker je revnega stanu. Naj bo revna al′ bogata	A
je revnega stanu. Naj bo revna al′ bogata,	ja,	ja, moja je in moja bo. Naj vso žlahto strela	A
revnega stanu. Naj bo revna al′ bogata, ja,	ja,	moja je in moja bo. Naj vso žlahto strela udari	A
je in moja bo. Naj vso žlahto strela udari,	ja,	ja, ona mora moja bit′. Moja kosa je križavna	A
in moja bo. Naj vso žlahto strela udari, ja,	ja,	ona mora moja bit′. Moja kosa je križavna	A
Oj, devojka, daj mi kito, kito rožmarin!« »	Ja	bi ti jo rada dala, al′ sem žalostna: snoči	A
Dosta ima zlata, srebra, ki mu broja ni.« »	Ja	bi rajši siromaha, s kim me volja je!« [ Drašiči	A
kmečkega?« »Mamica, o mamica, oj kmečkega pa	ja!	Podnevi bo po pol orav, ponoč bo pa par meni	A
meni spav: Mamica, o mamica, oj kmečkega pa	ja!	« [ Podlipovica ] Mati je hčer	A
da ti kupim ′nga liepga fantiča?« »O mamka,	ja,	tistega pa ja!« [ Vrtojba ] O	A
nga liepga fantiča?« »O mamka, ja, tistega pa	ja!	« [ Vrtojba ] Od pajka, hej fa	A
meni te bistre nogé, da ne smem si z dragim	ja	skakati več! Oh, zakaj so meni te bele roké	A
jete ‒ pite, jete mojga bratca konji ‒ hm hm,	ja	ja ‒ mojga bratca konji. Te′mo tekli ‒ te′mo	A
‒ pite, jete mojga bratca konji ‒ hm hm, ja	ja	‒ mojga bratca konji. Te′mo tekli ‒ te′mo tekli	A
tekli ‒ te′mo tekli v deveto deželo ‒ hm hm,	ja,	ja ‒ v deveto deželo. Tam ′mo najšli‒tam ′mo	A
tekli ‒ te′mo tekli v deveto deželo ‒ hm hm, ja,	ja	‒ v deveto deželo. Tam ′mo najšli‒tam ′mo najšli	A
najšli‒tam ′mo najšli mojga bratca lübo ‒ hm hm,	ja	ja ‒ mojga bratca lübo. Zlatim srpom ‒ zlatim	A
tam ′mo najšli mojga bratca lübo ‒ hm hm, ja	ja	‒ mojga bratca lübo. Zlatim srpom ‒ zlatim srpom	A
srpom ‒ zlatim srpom detelo je žela ‒ hm hm,	ja	ja ‒ detelo je žela. Kaj nažela ‒ kaj nažela	A
srpom ‒ zlatim srpom detelo je žela ‒ hm hm, ja	ja	‒ detelo je žela. Kaj nažela ‒ kaj nažela vse	A
nažela ‒ kaj nažela vse konjičom dala ‒ hm hm,	ja	ja ‒ vse konjičom dala. Kaj na glavi ‒ kaj na	A
nažela ‒ kaj nažela vse konjičom dala ‒ hm hm, ja	ja	‒ vse konjičom dala. Kaj na glavi ‒ kaj na glavi	A
‒ kaj na glavi? Pantelni plehtajo ‒ hm hm,	ja	ja ‒ pantelni plehtajo. Kaj na nadrah ‒ kaj	A
kaj na glavi? Pantelni plehtajo ‒ hm hm, ja	ja	‒ pantelni plehtajo. Kaj na nadrah ‒ kaj na	A
‒ kaj na nadrah? Iglice žvinglajo ‒ hm hm,	ja	ja ‒ iglice žvinglajo. Kaj na rokah ‒ kaj na	A
kaj na nadrah? Iglice žvinglajo ‒ hm hm, ja	ja	‒ iglice žvinglajo. Kaj na rokah ‒ kaj na rokah	A
rokah ‒ kaj na rokah? prstani svetlijo ‒ hm hm,	ja	ja ‒ prstani svetlijo. Kaj na nogah ‒ kaj na	A
kaj na rokah? prstani svetlijo ‒ hm hm, ja	ja	‒ prstani svetlijo. Kaj na nogah ‒ kaj na nogah	A
nogah ‒ kaj na nogah? Šolnjiči leščijo ‒ hm hm,	ja	ja ‒ šolnjiči leščijo. Kaj na hrbti ‒ kaj na	A
kaj na nogah? Šolnjiči leščijo ‒ hm hm, ja	ja	‒ šolnjiči leščijo. Kaj na hrbti ‒ kaj na hrbti	A
hrbti ‒ kaj na hrbti? Süknjica šomoče ‒ hm hm,	ja	ja süknjica šomoče. [ Prlekija ] Pleši, pleši	A
kaj na hrbti? Süknjica šomoče ‒ hm hm, ja	ja	süknjica šomoče. [ Prlekija ] Pleši, pleši,	A
vino pijo trije junaki, ne so šteli plačüvati: »	Ja	vas idem k sodci tožit.« »Dobro jütro, gospon	A
»Bog daj, bog daj, moj′ devojka.« »	Ja	vam nosim edno tožbo.« »Kakšo tožbo, moj′ devojka	A
in velik del Kranjske. Plebiscitna mašinerija	ja	potem vzela še slovensko Koroško. ITALIJANSKA	A
in z rokami ko žgana glina, mu prikima. »Pa	ja,	oprostite,« je spet rekel glas v gruči.»Je prišla	A
kakor da se bo velika muca nasmehnila. Pa	ja,	nekaj bi lahko šepnil.Dajte no, stric!	A
»Res?« »	Ja.	On dela v Franciji in mi bomo šli k njemu.«	A
Res?« »	Ja,	in je rekel: ‚Meni pojejo, fantje, meni pojejo	A
Potem se je razjezil.	Ja,	dražili so ga, in se je res razjezil. »Proč	A
vstal nunc Lojze. Njega je škoda, nunca Lojza,	ja,	samo za voljo njene matere je prišel, ker je	A
je bilo, ko da se je razbilo na tleh srce.	Ja,	prav srce. In tudi jo je takrat takó zabolelo	A
»Oj zdaj gremo, nazaj ne pridemo,« je pel.	Ja,	nazaj ne pridemo.Bog mu daj večni mir.	A
je zdaj prav vseeno; kar je bilo, je bilo.	Ja,	tudi njihov avto je planil potem navzdol, plesal	A
bilo slišati čričke v ogradah in kobilice.	Ja,	kobilice.Pa je spet vse poplavilo kričanje.	A
»Ne vem, nunca.« »	Ja,	mrtva je.« »Trudni ste, nunca, zdaj se oddahnite	A
bela pot se spet vzdigne, tam je nova reber,	ja,	nova reber.O, saj se ona ni bala smrti, taka	A
In v njem je bila njena mama, nunca Marija.	Ja,	prav mislila je nanjo.In kakor da jo je nunca	A
čistile zrnca, da so žene nesle brin v Trst.	Ja,	tisti avto. Zmeraj bliže so bili avtu z ženinom	A
kolne v tem dnevu, a kdo je kriv, da je takó?	Ja,	spominja se, kakó sta bila Fani in Rudi še dva	A
iz mehkega pergamenta je bila koža ob očeh.	Ja,	avtomobil se je bližal prvemu, dohiteval ga	A
treba vzdigovati glasu, da bi mu odgovarjal. Pa	ja,	kakor da gre za otroško igro, je vsak teden	A
A?	Ja,	še tretji.Potem smo prišli do vlaka.	A
Ja, klar, je vzkliknil.	Ja,	klar, je za njim povzel Robert. Klar, klar	A
To se razume.	Ja,	sedim, vam pravim, in ga srebam.Sam, kajpa.	A
A? Čakaj, tička, si mislim.	Ja,	Pina, to je, Pina je bila.‚Še kvartin, Pina	A
Ona pa se ti nič ne ozira, nič ti ne razlaga.	Ja,	hudiča, a prav zares da gre tja.In ko se ustavim	A
»Operna pevka,« je rekel modrijan. »To	ja.	A to je nekaj popolnoma drugačnega.«	A
Zdaj ga mali vzhičeno gleda. »	Ja.	Nekaj docela drugačnega.«	A
malemu in nategoval zgodbo ko žvečilni gumi. »	Ja.	To sem hotel reči o polkovniku Scilli.	A
skozi ozračje, priha . /\ .. stran 163 . \/	ja	z vrha top zvok lesenega kladiva, se zdi, ki	A
tistem hudičevem mrazu; nikoli ne bom pozabil.	Ja,	včeraj, dragi moj Momi. Včeraj.	A
svojim jeznim glasom. . /\ .. stran 265 . \/ O,	ja,	seve, da sem rekel, da si me rešil, a pravzaprav	A
»Sem se zelo spremenil, kaj?« »Nu	ja,	vsi smo se spremenili.Kdo bi si bil mislil!	A
lonec, res brez potrebe ga je preložila. »Nu	ja,	« je nazadnje pristala.Ne da bi ga gledala, je	A
drobceno in zaporedoma trzala z rameni. »Nu	ja,	Bog ga je kaznoval za greh,« je vdano, skoraj	A
takrat. Enrico ni spal tam, se spominjam, a vi	ja,	vi ja.Eh, se vam ni godilo slabo, hm, se vam	A
Enrico ni spal tam, se spominjam, a vi ja, vi	ja.	Eh, se vam ni godilo slabo, hm, se vam ni godilo	A
»Luciana, nehaj!« »Nu	ja,	« je rekla in razprostrla roke ter vljudno sklonila	A
Za kazen, ker ji je ugovarjala. »Nu	ja,	takšne strahote so se dogajale v ti vojski,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani