hlev (101-200)

govorila. ‒ Jerebičev Janez je prišel prvi v	hlev.	Oskrboval je dva konja.	A
napuščem. Kar so jih huzarji ovohali in odnesli v	hlev.	Imeli so jih ponoči za vzglavje.	A
diše in sope v tvojem hlevu!« Možaki so šli v	hlev,	jaz za njimi.Čelešnik je imel snažne, zračne	A
cerkve in hiteli bika lovit in nazaj tirat v	hlev.	Za njimi so se usuli gledat še drugi verniki	A
si ob malenkostnem potrošku 10 par omislijo	hlev	v dosti dobrem stavbnem stanju.Zlasti je kljuka	A
delo, mati se je šla obleč, oče je stopil še v	hlev.	Gospodična Mici pa je sedla pred hišo in se skušala	A
ust in je župnik rekel Menartu, naj stopi v	hlev	in si ogleda cikastega vola, kaj mu je, da ne	A
si rajši volil seno in mir: zatekel se je v	hlev,	padel tja v svoj vajeni kot in obležal kakor	A
kod danes delajo? Ali kdaj trezen pogledaš v	hlev?	« »Bom že pogledal v hlev, bom že.	A
hlev?« . / . / stran 71 . / »Bom že pogledal v	hlev,	bom že.‒ Pa bo še kdo drug z mano prišel in	A
servus!« ji je odgovoril Janko in je vstopil v	hlev.	Rjavka je okrenila glavo proti njemu in zamukala	A
čohal jo je med rogoma, tačas je vstopil v	hlev	oče Podržaj. »Ata,« je rekel Janko, »tale tvoja	A
sina pod pazduho in zapustila sta Rjavko in	hlev	in Rjavka je zamukala za njima: »Muuu!« zato	A
preselila iz nadučiteljevega hleva v županov	hlev,	spremljana po solzah svojih rejnikov.Toda ni	A
odvezala pa se je semkaj izgubila, pred stari	hlev.	Nocoj je ne bo nikdo nazaj gonil, reve.	A
je ne bo nikdo nazaj gonil, reve. Odprem ji	hlev.	« Obema se je milo storilo pri tem nočnem obisku	A
Pa je stopil na ono stran proti hlevu in v	hlev	‒ saj res, Rjavka je še tu, je še niso domov	A
svoj čas sezidan, da služi za skladišče ali za	hlev,	kdo to ve?Pri tej hiši se je mnogo prizidavalo	A
in prostrano, vedno toplo hišo. Pogrešal je	hlev	in živino, v kotu hleva je imel svojo ogrado	A
privezal svoj ljubi stari modri predpasnik in šel v	hlev	pozdravit stare znance: backa svojega srca,	A
Mračno je bilo in kmet je postavil živino v	hlev.	Fantu je dal tri dvovinarke:	A
ko je poslušal vso to modrost! Prišla sta v	hlev.	Tonček že ni bil več tako skop z besedami, ali	A
podalo, da gospo poljubuje in sploh. Morala je v	hlev.	Šele drugo jutro je mladi plemič zopet dobil	A
hitro ozdravelo javno življenje in bi bil en sam	hlev	in ena sama stranka. Častil se je Miklavž na	A
krogu mile svoje družine, uspevata mu hiša in	hlev,	ljubijo ga tovariši, obožujejo ga njegovi podrejenci	A
milost božja in se bodo poboljšali in bo en	hlev	in ena čreda ‒ hlev je že tukaj! Milostiva.	A
bodo poboljšali in bo en hlev in ena čreda ‒	hlev	je že tukaj! Milostiva.	A
angelcev pa bi bil v sveti noči priplaval nad	hlev,	razvrstil bi se bil v svetlem krogu in prelepo	A
nemara kakor najde konj sam svojo pot v domači	hlev,	če je voznik zaspal na vozu. Pri polku so ta	A
« Potem sta šli na dvorišče in pogledali v	hlev,	kjer je stalo dvajset govedi, težkih in rejenih	A
to ti takoj povem: če bo treba, pojdeš tudi v	hlev.	Pri nas si ne sme nihče izbirati dela.	A
je gledal za lučjo. Ko je stopil v konjski	hlev,	sta sedela Miha in Lukec na žlebu in kadila	A
bolj ga je bilo sram. Tiho se je umaknil v	hlev.	Toda vrat ni zaprl, da je skrivši gledal za	A
prekoračil z dolgimi stopinjami dvorišče, šel v	hlev,	zaloputnil vrata za sabo, pobral brisačo, jo	A
otrkaval ilovico, ki se je prijela rok. »Lukec, v	hlev	in položi konjem, Miha, midva potegniva vozove	A
je pobesila, Miha se je ves bled ognil pred	hlev.	»Janez, ne bodi otročji!« je svaril rahlo Mokar	A
Vsak po svojem opravku!« Miha se je zmuznil v	hlev,	Janez je sam zvlekel voza pod lopo. Ko sta bila	A
Družina je kakor živina. Postavi v	hlev	novo kravo, pripelji kupljenega konja ‒ vse	A
dan so šli vsi po steljo. Ančka je morala v	hlev.	Ali Janez je vstal ob treh in pripravil zobanja	A
planil z ležišča. Spet je posvetila mesečina v	hlev	in spet hitro ugasnila. Janez je pred hlevom	A
Še leži.« Mokar je šel jezno mimo Janeza v	hlev.	Janez se je umaknil v vozarnico.	A
Potem je pihnil luč in sedel na korito pred	hlev,	kamor je bila napeljana voda iz studenca. »Hiša	A
je postal in razmišljal. Nato se je vrnil v	hlev,	prižgal luč in posvetil na Mihov pógrad. »Ni	A
oprema, ki jo je Janez obesil na kljuko pred	hlev,	ko je zaropotal koleselj, ki ga je potegnil	A
ni niti slišal, kdaj se je Miha prikradel v	hlev.	Drugo jutro je Ančka vstala navsezgodaj.	A
Ker se ni nihče oglasil, je jezno zarežal v	hlev:	»Vstani, klada voglarska!Vse noči se plaziš	A
« Pograbil je bič in izginil med podboji v	hlev.	Ančka je hitro zadela škaf, voda je pljuskala	A
Potegnil je klobuk na desno oko in šel pred	hlev.	»Kako je razgaden!« je mrmral gospodar, ki je	A
telička!« je vzkliknil Janez, ko je gospodar odprl	hlev.	»Že?	A
sani, da so se skoraj sesedle. Nato je šel v	hlev,	divje sunil Lukca izpod nog, zaloputnil vrata	A
je bilo. Stopil je krog koče, šel v goveji	hlev	- majerice nikjer. Posedel je za hip na pragu	A
je porinil konjedercev hlapec korito vode v	hlev	in amen.Zvili so se vsak v svoj kot in vsak	A
je napotil do konjederca. Tam so mu odprli	hlev	in veleli, naj si izbere svojega psa. Ga ni	A
Ta je bil krotek kot ovčica. V moj	hlev	so večkrat prišli vaški fantiči in se pod konjem	A
pokazal po stopnicah. ‒ Potem smo šli tudi v	hlev.	Dve lepi kravici so imeli.	A
raztreseno seno? Ko je tam vse ogledal, je šel v	hlev.	Ali je živina lepo rejena?	A
potem zvrstile vsaka s svojim žrebetkom v prazen	hlev.	Jaz sem prijel sekiro, skočil za njimi in zarinil	A
otroci tako prejokujejo, ko pride mesar pred	hlev	in odpelje telička v zakol.Ko bi bil otrok,	A
ključar ponosen hvalil. Iz župnišča sva šla v	hlev.	»Za dve kravi in še za telička je prostor.	A
Vsi smo ga klicali, mu žvižgali, pregledali	hlev,	senik, listnico ‒ Jazona nikjer.Moj prijatelj	A
krivil pod bremenom. Doma je iztresel listje v	hlev	in vsem kravam nastlal. Brat Pankrac je stopil	A
ti pomagati.« Pankrac gospodarsko zakorači v	hlev.	Ko hodi med kravami ‒ bil je v coklah, z nasekanci	A
rovtov doma. Ali res misliš, da je tisti 𠆫ožji	hlev’	tam pod Rupo prazen?Za božič se nama je kar	A
in kod jo mahneta v Javorniške rovte v 𠆫ožji	hlev’	pod Rupo po meso za praznike. V petek sta se	A
desno. Kozar se spusti tiho v dolino v 𠆫ožji	hlev’	in požene.Kakor vsi lovci so seveda natančno	A
Kolednik; ko ni smel do izgnancev, je šel v	hlev	tolažit in božat živino.Skozi vse to gorje se	A
držal ko klop: z njim po vsej sili vselej v	hlev	h konjem, h kravam, v ovčjak, na voz in na njivo	A
Ko je oče vsul moko za žgance, je odšel še v	hlev,	Nejček je pa prilagal na ogenj in strašno imenitno	A
prvič v življenju. Nato je zbežal domov in v	hlev,	si žvižgal in pel, da sta še konja začela hrzati	A
misel izpred oltarja ven, v hišo, na polje, v	hlev.	Ali zalotil jo je in se vrnil z dušo nazaj in	A
oddahnil pri bogcu in dolgo gledal na hišo in na	hlev.	Vsako svojo njivo, vsak svoj travnik je premotril	A
tesno oprijel in koracljal z očetom. Šla sta v	hlev.	Krave so se vse hkrati ozrle na gospodarja,	A
Nikogar ni klical. Konja je privezal v	hlev,	mu vrgel šop sena in se lotil dela.Že prej je	A
gre!« Naglo je prižgala laterno, skočila še v	hlev	pogledat, če je v konjski staji vse v redu,	A
. / . / stran 85 . / Napotil se je takoj v	hlev,	kar ni bila njegova navada.Pripravil je rezanico	A
razburjenja, prehodil je dvorišče, posvetil v	hlev,	se vrnil in posvetil tudi v izbo.Francke ni	A
nekaj sprla.« Lojza je postavila škaf pred	hlev	in šla za Jero. Francki je utripalo srce.Iz	A
in jo odpeljala. Francka se ji je skrila v	hlev.	Tamkaj je slonela in božala teličko, ki jo je	A
moja, pojdiva na delo.« Ko sta postavili pred	hlev	slamoreznico, da narežeta za živino, je prišel	A
pa izmuznil za njenim hrbtom iz hiše, šel v	hlev,	naglo opazil, da je živina žejna, vzel škaf	A
zakaj. Ko sta dospela do doma, je Matic odšel v	hlev	in se tamkaj naslonil ter čakal jutra.Nekoliko	A
vrata in vprašal, kako in kaj. Vračal se je v	hlev,	postajal na predrju in čakal.Rano jutro je že	A
zvedel.« . / . / stran 222 . / France je šel v	hlev,	kjer je Francka molzla.Stopil je h kobilici	A
To so prve patrole. Ves	hlev	so mi zasedli.Junčkom in teličkom smo zagradili	A
zamahuje, kaže na bolnika v hiši, na otročiča, na	hlev.	Vojaki dvigajo dalje.	A
stran 259 . / Francka sem poslala z Micko v	hlev,	ko je šla molst.Ali ni tako udaril revčka v	A
Za dvesto konj Najprej pri vas. Pokažite	hlev!	« Župan je odšel na dvorišče in ni rekel ne tako	A
duri in stopil v stran. Vojaka sta premerila	hlev	gor in dol.Višji je ukazal: »Številka ‒ župan	A
»Sedem.« ‒ »Številka sedem, štiri konje v	hlev.	‒ Župan, kje imate steljnik?«	A
je bil v ruskem ujetništvu. »Franca, pokaži	hlev.	Konje dobimo.«	A
povedal župan. »Številka dvanajst ‒ šest konj v	hlev!	« je zapovedujoče narekoval podčastnik vojaku	A
sem vam kaj rekla čez čast? Šest konj v moj	hlev	je preveč in če ste general, vendar še enkrat	A
bratov. Ob tej misli se je zgrozil, Skočil bi v	hlev,	izbral najboljšega konja in bežal domov. Toda	A
pastirček izgubljeno ovco ‒ dokler je ne privede v	hlev	Gospodov.Nič več ni pomislila, kaj poreče dvor	A
»Razumel, centurio. Še nocoj poiščem tisti	hlev,	še nocoj, da se ne zmotimo.To je hlev gospoda	A
tisti hlev, še nocoj, da se ne zmotimo. To je	hlev	gospoda, pri katerem bivaš!Bogat je in vilo	A
kupljeni, izborni konji, da jih ne preseže carski	hlev.	« Radovan je počasi vstal in segel po trgovčevi	A
od vile. Zakaj Numida je doma sprejemal v	hlev	kupljene arabce in kapadočane, oklepe in šleme	A
bi prišla Alena za deklo, naj bi jo vedla v	hlev.	Če pa pride za učiteljico, bi bilo pa treba pokazati	A
poslušaj: Tičica plev, plev, zleti na zlati	hlev	- plev - plev - na hlev - plev -.« Pikapolo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani