grozno (201-300)

mrličev, tudi ne pogrebov; strah me je. Kako	grozno	bi bilo življenje, če bi ga spoznal človek prezgodaj	A
”Vroče je, gospod sodnik!“ ”	Grozno!	“ odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav	A
pil, a govoril ni z nikomer. Čutil je, da je	grozno	zaspan, ali vendar je imel oči brez vsakega	A
Kaj je bilo to? Meni se zdi, da sem napravil	grozno	neumnost ... Jaz sem ... za božjo voljo, jaz mislim	A
omahujočimi koraki se napoti domu. ”To je	grozno,	to je čudovito ...Kaj takega!	A
njegove kletke, skušalo je celó z veliko in	grozno	roko odpirati vratca; toda ni jih odprlo.Stisnil	A
zaslutila, da je bilo iztegnilo življenje svojo	grozno	roko po nji.Tudi Malči je opazila to roko in	A
srcu tisti večer, ko je doživela čudno radost,	grozno	in lepo obenem. Stanoval je tam delavec, grd	A
mučiš, da bi mi napravil to veselje? Škoduješ si	grozno,	meni pa ne pomagaš čisto nič.Res, prav nič nisem	A
pogoltnilo mesto, meni prestrašenemu neusmiljeno in	grozno	v svoji črni brezmejnosti. ”Nazaj, mati,	A
reda, kakor vidita. In tu na koncu je lopa, -	grozno	je razdejana!Ravno zdaj delam načrt za novo	A
če se ne motim, cele tri mesece; zato bi bil	grozno	vesel, da se zaljubite v Ano; potem se vas nadejam	A
vsa prejšnja nemirnost in nedolžnost. ”Moje	grozno	kričanje ste poslušali?... Ah, verjemite mi, gospoda	A
mi jo poslali? Da bi jo oteli ... Ah, ah, to je	grozno!	...“	A
zgrudila brez volje in brez strahu, vdana v	grozno	usodo.Brez koristi je, če se človek upira, življenje	A
kar je bilo in kar se je godilo, je občutil z	grozno,	svetlo razločnostjo šele v tistem trenotku,	A
politiki in literaturi smo prišli namreč že	grozno	daleč.Kdor tega ne verjame, naj čita časopise	A
dušilo v grlu od sočutja, ali obenem mu je bilo	grozno	pred tem zabuhlim, polumrtvim obrazom.Slišal	A
pogrnjena s temno zeleno odejo, - moj Bog, vse tako	grozno	resno, dolgočasno ... V kotu na skrinji je	A
Ali vam je dolgčas?“ Res,	grozno	mi je bilo dolgčas.Soparni vzduh mi je legel	A
ki je bilo svetlo in odprto, in se je tako	grozno	prestrašil, da se je mahoma streznil, se prekrižal	A
seboj in ali bi se bil drugače pijanec tako	grozno	prestrašil, da se je drevje lomilo za njim?	A
se zgrudil sam? Vso sramoto nositi, vso to	grozno	zavest izgrešenosti, nepotrebnosti in brezcilja	A
ostrino bratov Belih Kranjcev in Uskokov! U,	grozno	mlatijo konjiki, nesrečni ljud beži, vpije,	A
Polagoma je začelo Anici postajati to stanje	grozno	in sklenila je, da hoče hoteti, a kod, a kaj	A
Prav tako hitro in burno jo je pognal od sebe z	grozno	opazko: prazna! V hipu pa je prijel	A
nadeja, kako bo v kratkem vdova, ta misel je z	grozno	težo pritiskala na njegove možgane, vzburkavala	A
orožnik z nasajenim bajonetom. Marjanica se ga je	grozno	ustrašila. »Kje pa imate tistega psa	A
ko da beži pred nečim. In vendar je bilo to	grozno	venomer za njim in je klicalo: ne vrne se, ne	A
Ne bo prestala, ne bo.« »Kam, kam, kam?« je	grozno	donelo po sobi, sprva silno, potem vse tiše	A
zdravnik, »toda hitite po zdravila! Slaba je,	grozno	slaba!« Katra se še ogleduje.	A
ohranila vso svojo mirnost. Pač pa se je Neža	grozno	ustrašila, tembolj, ker je bila pred nekaj dnevi	A
Zdelo se ji je, da potem odleže, odpade to	grozno	breme.In od nemira se je pognala zopet kvišku	A
prvič začutila, da sovraži. To stanje je bilo	grozno	njeni čisti, mirni nravi.Jokala je ob misli	A
pod, steklene, zožene oči so strmele v strop.	Grozno	grgranje je prihajalo ženi iz ust. V	A
Žalosten je. Pa kaj naj rečem, saj je	grozno	na Peči.Sam Bog je poslal tega fanta.	A
drugo naj bi bilo padlo na mojo vest! To pa je	grozno	brez konca.Za tatvino in krivico zadostiš, povrneš	A
ni strahov, a je resnica, je Bog in zato je	grozno.	Zato sem obupaval, ko sem bral: ne ubijaj! in	A
»Kakor ljubiš!« je jeknilo. A bilo je	grozno,	nedoumno. Zasmehovalo je in naraščalo v strašen	A
mu oči plaho razširile kakor otroku, ki vidi	grozno.	Že šest dni mrjejo.	A
Ali pa: »Ker vem, da si se v šoli	grozno	dolgočasil in bi se rad sprstil na zelniku,	A
obleki in laseh, povrhu pa se mu je kar naprej	grozno	kolcalo, sva ga vendarle privlekla pred domačo	A
gramoznice in zaprosil za plovbo za pet minut. »	Grozno	se mi mudi po zaklad na drugi strani jezera	A
poljubovanje. Mene pa je bilo že ob misli nanj	grozno	sram.To naj še malo počaka.	A
gospodiča iz mesta... Nemškutarju Ivanetiču si se	grozno	zameril, ker si kljub stoterim nastavljenim	A
Nekoč pride k Pircu kmet in mu potoži, da ga	grozno	boli noga. »Bog pomagaj, pa je menda	A
nobene hrane več. Povrhu se mi je začelo tako	grozno	kolcati, da bi se kmalu zadušil.Če mi ne bi	A
Simplicija. Toda v predavanjih svojih je zabredel v	grozno	zmoto; trdil je namreč, da je po zapovedih svete	A
zemlje, in cvetoča polja so se izpremenila v	grozno	puščavo!Človeštvo pa je tiste dni vzdihovalo	A
največje občudovanje in vsa srečna je vzdihnila: »	Grozno	zal se mi zdiš!«Žel sem torej največje priznanje	A
torej največje priznanje, ker je v pogorju »	grozno«	ali »strašno« vrhunec, ki se sploh doseči dá	A
je v gorko ogrinjalo ter si zavila obrazek v	grozno	širok klobuk (ki je bil tedaj v modi), da je	A
svojimi usti poljubil na lice. Pa reci, če ni to	grozno!	« Zopet je iskala beli robec, da bi si brisala	A
povešenimi pogledi me sprejme in dela se, da ji je	grozno	žal in neprijetno, da ni ne mamice ne očka pri	A
človeku tak krožnik z mize padel!« »Bilo bi	grozno,	« ‒ in gospodu Galetu se je kar videlo, da ga	A
kar videlo, da ga je mraz pretresel ‒ »bilo bi	grozno!	Pač res, napiti se ne smemo, kakor se včasi napijemo	A
Čul sem, da pet goldinarjev za vsako glavo.« »	Grozno,	grozno!« je hitel steklar.»Da cesar kaj takega	A
da pet goldinarjev za vsako glavo.« »Grozno,	grozno!	« je hitel steklar.»Da cesar kaj takega ne prepove	A
»Dobro! Zatorej je tako	grozno	dolgočasno, gledati tega smešnega Metternicha	A
če ji hoče kaj dati? In denarja so doma tako	grozno	potrebovali!Zima je bila, mati pa je nosila	A
smrtno uro!« In pred to smrtno uro se je tako	grozno	tresel! »Marija!« je izpregovoril tiho, »misliš	A
To prepričanje, ki je prišlo prepozno ‒ je	grozno!	« Starec je zrl predse, kakor bi premišljeval	A
ponosno. Oni pa je ponavljal: »To prepričanje je	grozno!	In če na stara leta daš srajco prat, nimaš druge	A
je škofova maša, in če človeka v noge zebe,	grozno	dolga!Gospodu Lukmanu pa se je zdela vselej	A
razljučeni polkovnik ni mogel niti z mesta ganiti. Z	grozno	kletvijo je potisnil svoj meč v nožnico ter	A
odložil orožje ter se usedel k jedi za mizo.	Grozno	je govoriti, kako so potem ravnali ž njim!Razsekali	A
dolgo svojo sulico sukal v roki, da je bilo	grozno	gledati.Če povemo, da si je junak Simonović	A
danes odkril ta svet! V malo trenutkih tako	grozno	odkril! Gre dalje, kvišku po cesti.	A
rekli bi pri sodišču. No, pa stvar je še vedno	grozno	nevarna. Nekje v kazenskih zakonih se čita	A
progresiji! In to, prijatelj, to je strašno,	grozno!	Vi čutite, da bo zemlja, zapuščena od blagotvornih	A
Že zdaj, ko se je veselica komaj pričela,	grozno	so se dolgočasili.Pušili so cigare ali pa vzdihovali	A
igro, a gospodje so kričali, v resnici prav	grozno	kričali.Bili so obrazi, malo nespametni, malo	A
Lukovcu in denar si delam, ha, ha! A danes sem	grozno	presiran (notar Sodar je govoril rad v tujih	A
na leseni klopi pa sedi Bogomir Lesovéj in	grozno	zre in od srda stiska pesti, Časih pa gotovo	A
s suhimi očmi zrla v mrak in občutila z vso	grozno	težo nesrečnega življenja nesrečne trenutke	A
Zima mi je v duši. Lucija, jaz sem	grozno	trpela! Tri leta je sedaj že preteklo	A
objavil njegov prihod, raztogotila se je tako	grozno,	da je letala po sobi in da od srda ni vedela	A
Povejte mi, ali je res? Jaz sem	grozno	nesrečna!« V prvem trenutku ji ni vedel	A
glavi ter pri tem ‒ pobegnivši iz hiše ‒ tako	grozno	in grdo zakričal, da ne vem, sem li še kdaj	A
njegovi postelji. To umiranje je bilo mučno,	grozno	in strašno. Tako umirati nisem videl človeka	A
kraja do konca. Silna je bila njegova jeza in	grozno	je udarila njegova roka!Zaukazal je, da naj	A
skrivnostnega šepetanja svojih tovarišev sestavil	grozno	vest in ta vest mu je pezila danes na temnega	A
moči bledo čelo in z mehkim robcem izpira rano,	grozno	zevajočo.Ko mu je močila čelo, ni se prebudil	A
sedim pri svojem dekletu!l Pohujšanje je bilo	grozno	in veliko.In Tomažka so zaradi tega za nekaj	A
dan je šel na Laško in ni ga bilo več nazaj.	Grozno	je žena za njim jokala in žalovala, ni ga mogla	A
Pavle odgovori: »Oh, milostljivi gospod baron,	grozno	rad bi šel, pa ne vem, če bo v to moj gospodar	A
Rekli so mu: »Pavle mora hujšati, on	grozno	malo je; več ko polovico si vselej prihrani	A
se usmili,« je začel zdaj bolnik jokati, »z	grozno	nadlogo me je Bog obiskal, vse me je zapustilo	A
Drugega več ni mogel naročiti.	Grozno	žalost je občutil Pavle v svojem srcu ob smrti	A
ker denarjev nimata. Eden je bil že včeraj	grozno	slab danes pa mu je že besedo zaprlo; bojim	A
bilo mogoče. Moral sem biti vojak in iti z	grozno	Napoleonovo trumo na gornje mrzle rusovske dežele	A
temne, globoke jame rudo kopat, kjer se nama je	grozno	hudo godilo, vendar sva Boga hvalila, da sva	A
branila. Ko je prišla k mizi, so se vsi povabljeni	grozno	veselili in se čudili, da sta dva sina našla	A
je k vsakemu delu znal pripraviti in je bil	grozno	priden.Dobro mu je bilo, pa vendar tega ni imel	A
šoli učil, mu je bilo najbolj všeč računanje.	Grozno	ga je veselilo, kadar v šoli drugi fantje niso	A
pisem, katerih ni poznal. Zraven je bil tudi	grozno	lep zlat prstan; kamenci so se lesketali, da	A
ga gleda in misli: Tega gospoda mora nekaj	grozno	skrbeti, ker je tako zelo žalosten.Zato stopi	A
izreči. Zraven je bilo pet zlatih cekinov in	grozno	lep, drag prstan s takimi žlahtnimi kamenci	A
švigal okoli barke; drugega se ni slišalo kakor	grozno	bučanje vetrov in neznansko treskanje, ki je	A
imel zavoljo svoje neizmerne kupčije Svetina	grozno	rad.Vendar se je skušeni mož že večkrat nad	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani