grozno (101-200)

sestro, ne? ‒ ki prihaja iz mesta, ne? ‒ in je	grozno	olikana in sploh, ‒ se ji prikrito rogajo: Gospodična	A
mizo doto ... dolgo vrsto samih novih stotakov ...	grozno!	Prijazno jo je grela ta misel.	A
ijateljice me prosijo, ne? ‒ pa jim posodim. Jaz sem	grozno	...In sploh ...	A
kos posebe, in prav vsaka njenih kretenj, res,	grozno!	Vsak človek vendar ni za vsako delo ‒ o, če bi	A
nadlego. Ni treba misliti, jaz poznam postave ...	grozno	...Kar doto mi izplačajte, pa grem.«	A
vsi: ‚gospodična Mici’ in ‚gospodična Mici’ ...	grozno	... res!Posebno doktor Pika!	A
Ta revež! Tako	grozno!	« »Pa kaj je vendar z Lobodo?«	A
namesto v eno kazen v dve ali tri! Ali ni to	grozno?	Drug kaznovan namesto mene!«	A
in influenci. . / . / stran 164 . / To je	grozno!	Moj mož nima nikoli nič denarja, ‒ pa tudi sončne	A
stopinje za novoversko uro na mostu. To je jako	grozno:	kulturnemu boju se pridružuje še nevarnost cerkvenega	A
Dolenjskega doma ali je bil celo Štajerec. Pravijo,	grozno	da je bil lep, novo oblečen podporučnik da ne	A
utihnili. To so ponavljali in je bilo precej	grozno	jih slišati.Potem so stopnjevali nemire in so	A
Bogu dar molitve v najvišji meri, pa bi ona: »	Grozno!	«In da je združeval s čudovito preprostostjo	A
klenkajo, in je vse klenkanje prazno in odveč?!	Grozno!	Bam bam bam! O, milostiva, bojim se, da se skoro	A
izgubo in prišli na rob gospodarskega propada.	Grozno!	In bi se gospod upravnik trikrat peljal v Beograd	A
kakor samum v puščavi, treskalo je, lil je dež,	grozno.	Trije šotori so puščali in so njih prebivalci	A
žal.« Ančka je šivala in krpala do noči in	grozno	ji je bilo dolgčas. Mokaričini nauki so ji bili	A
Nič ni izpregovoril. Zdelo se mu je, da je	grozno	truden in da se je lotil dela, ki ga ne zmore	A
iz glave. Ali kakor kamen mi leži na srcu in	grozno	sem nesrečna.Včasih pozabim, pa mi nenadoma	A
bregu in vrže sinčka na suho. Zraven je tako	grozno	zapršala, da bi bila s to sapo cesarja Vida	A
‒ Drugod se udira do kolen. Sneg	grozno	zahrešči, da zagomazi po živcih do mozga.Noga	A
Jančar je sedel za mizo in zdelo se mu je, da je	grozno	truden.Glavo je oprl na dlan, z desnico je brskal	A
nenadoma tista misel, ki se je je včeraj tako	grozno	ustrašil.Resnično se je tudi danes zgrozil nad	A
Francka,« je rekel mehko in zaeno občutil, kako	grozno	je neroden, ko bi jo moraj tolažiti.Franca si	A
v roko, hudo doma, ko ga ni bilo ‒ ali tako	grozno	kot sedaj ji še ni bilo.Pred seboj je videla	A
usmiljenja in ne žalosti. »Kako je pripovedovala	grozno	novico ta grda ženska!Samica, brezsrčna skopulja	A
novica ‒ moj Bog, kaj bo še vse prišlo s to	grozno	vojsko ‒ si vendar sila modro ravnala. Ali sedaj	A
prvič je bil za krstnega botra ‒ vendar tako	grozno	neokreten, da se mu je celo župnik nasmihal	A
in prav nič hudega jima ni bilo. Zato sem se	grozno	začudil in rekel: »Martin, ali se ti blede?	A
kaj in kako. Prvo naletim Štreklico, ki je	grozno	razsajala na pragu. »Bog daj, mati kaj je, da	A
ginil od dne do dne, se prevrgel v strah in	grozno	ponižanje, ko je hodila k premožni sosedi prosit	A
zamotana veriga besnečih vojakov, ki so se z	grozno	silo bili in klali. V sredo te gneče je pribesnel	A
je pokala, se preklala, se zopet strnila in	grozno	sekala z meči krog in krog.Vedno večji hudournik	A
Tedaj zlo za mladeniča. Upravda se	grozno	maščuje.« Udaril je z zlatim kladivcem na visečo	A
je peklo, svobodnega sina prostih dobrav, to	grozno,	hinavsko ponižanje. »Pred teboj v prahu prosita	A
plalo v čudnem strahu. Vedela je dobro, kako	grozno	se srdi Azbad, ker je zavrgla njegovo prošnjo	A
oteti ‒ naj ga stane življenje, ali jo mora vsaj	grozno	maščevati.Če pa zbeži, ostane Irena sama in	A
ni trpelo vaše zdravje.« »Prestrašila sem se	grozno.	Ali odleglo mi je.	A
ne prodal vsemogočnemu despotu ‒,« Upravda je	grozno	namrščil obrvi.»Njemu Epafrodit ni prodajal	A
visi nad njo koščena roka mogočnega despota, ki	grozno	maščuje vsako nedostojno besedo zoper svoje	A
sicer je bitka izgubljena. Razvnelo bi se tako	grozno	in ljuto klanje, kakor ga ne pozna povest dedov	A
za hrbet. Iztokov meč je švigal kakor misel,	grozno	so klali stari vojaki, ki so prišli iz Bizanca	A
kri ubogih. Prišli bodo veki in gledali bodo	grozno	prekletstvo nad stavbo, ki jo zida oholost sebi	A
dvoru vedo, ker je tisto noč izginil. Njegovo	grozno	slo za denarjem pa utešijo moje polne skrinje	A
so ti zapazili sovražnike, so jih sprejeli z	grozno	ploho strelic.Zrak je zapiskal od švista puščic	A
vsepovsod, kamor je zasegel, z divjo slastjo	grozno	besedo: Maščevanje! Za kosti očetov, za srca	A
mora pomniti rod Svarunov! Prekletstvo tebi in	grozno	maščevanje za sestro!« Hitro se je spustil z	A
sovraštvo se prelije v ljubezen, ki zagori v	grozno	preteč ogenj.Bizanc zatrepeta, njegovim orlom	A
krvavim žarom na nočno nebo, da se je začelo	grozno	delo maščevanja.Ta žig je prebudil vso zapadno	A
mu je zaeno grela srce. »Maščevanje vršim,	grozno	maščevanje,« je mrmral, kadar je počival po	A
se vi posvetili - to besedo je izgovorila z	grozno	ironijo - iz samega veselja, notranjega veselja	A
sredi vasi in sredi vsega sveta vendar tako	grozno	sama, tako dolgočasno sama?« »O tem	A
občutim neko nesoglasje v svoji duši, nekaj	grozno	ledenega okrog srca.Pa samo takrat.	A
Glava se mu je povesila, v srcu je občutil	grozno	ponižanje.Zdelo se mu je hipoma, da še visi	A
obrnila in odšla. Popoldne sta se uri pri pouku	grozno	vlekli. Viktor je bil še vedno užaljen, Alena	A
migljajočimi zvezda mi, razodene Brestu, kar jo je tako	grozno	mučilo. »Gospod Brest, ali ste mar jezni, ker	A
Brest je bil v zadregi. S tako	grozno	odločnostjo je tajil Štefan, da Brest ni vedel	A
sodim in ne sodi ti! Če sredi učencev začutiš še	grozno	samoto, potem kreni na drugo pot, Bog ti jo	A
pa rekla: »Minka, kakor je smešno, tako je	grozno.	Ne hodi!«	A
vsi zaverovani v obraz enookega, ki je tiščal	grozno	lice med stisnjene koščene pesti, da je gledalo	A
da bo mir pred teboj!’ Gospod, pomislite to	grozno	besedo: pomlad v deželo, Silvester pa v hiralnico	A
teto in po Zaplaznikovo mater. Reci, da mi je	grozno	slabo.Teci, lepo te prosim.«	A
molčala, potem je iztisnila mama: »Mož, to je	grozno.	To je tako grozno, da ne smem pomisliti na to	A
»Mož, to je grozno. To je tako	grozno,	da ne smem pomisliti na to.«Oče ni odgovoril	A
imela čevlje, ki so prepuščali, tako da me je	grozno	zazeblo v noge.Od doma smo ponavadi šli že okrog	A
vedno pretesnih čevljev že tako štrleli ven,	grozno	skeleli in srbeli. Toda takrat sem komaj	A
tudi premajhni, in to je bila huda pokora. Kako	grozno	je, če pozimi tiščijo čevlji!Ne veš, ali te	A
In vsak dan mi je poročala, kaj delajo.	Grozno	me je prizadelo, ko smo še skupaj živele na	A
Postalo me je še bolj strah. Vsega sem se	grozno	bala, najbolj pa ljudi.In vedno bolj sem se	A
podjetnih, na videz previdnih, v resnici pa	grozno	hrupnih Katjinih gostov se je odkotalil po stopnišču	A
spreleti. Zaslutila je, da bi lahko začela	grozno	kričati, če se ne bo pazila.Na sebi je čutila	A
je treba pogledati in potem sploh ni več tako	grozno.	‘Težko se bom spomnila,’ si je rekla Veronika	A
prida in da on ni zate, kakor ti nisi zanj! ‘	Grozno,	kako me boli glava!Zdi se mi, da ne vidim več	A
Tudi oči bolijo. Ni dobro preveč pogledati,	grozno	prestreli.Niti za milimetrček, ne na levo ne	A
»Glava me je bolela. Včasih me	grozno	napade, pa vselej zaradi najmanjše malenkosti	A
je rekla, da najbrž še ne, ker bi jo drugače	grozno	skrbelo.Še ne takoj ...	A
razjeziti na Veroniko. »Spomnila sem se nečesa	grozno	smešnega,« je pojasnjevala Veronika. »Oprosti	A
Naj ga prinese, v božjem imenu! ‘	Grozno,	kaj počenjam,’ si je rekla Veronika in obenem	A
se je na posteljo in kazalo je, da bo njeno	grozno	hlipanje potihnilo. »Česa?« je vprašala Martina	A
»Ven moram, na zrak.	Grozno	me duši.In glava!	A
»Tega, ja.« »Misliš, da se bo	grozno	upirala?« »Ja.«	A
Sebe še najmanj, bog se usmili! Sama sebi sem	grozno	odveč.Žive se ne morem videti!	A
govori rada o svojem zdravljenju. Pravi, da je	grozno.	« »No, vidiš!«	A
»No, vidiš!« »Ne, drugače	grozno	... Ona misli, da ji je grozno pri srcu.«	A
»Ne, drugače grozno ... Ona misli, da ji je	grozno	pri srcu.« »Ja, kaj pa je potem sploh rekla	A
skoraj malo bojim, veš, ker sem se tukaj že	grozno	zredila.Poglejte me, kakšna sem!«	A
zaloputnil vratca in burno odpeljal. »Ne joči tako	grozno,	Martina!« »Slišiš, Martina?!«	A
predolgo traja, da začnejo nositi na mizo.« »	Grozno.	Kaj bomo abstinentke med samimi pijanci?«	A
Na nosila in na stopnice.	Grozno,	vedno in povsod stopnice, in potem je vse teže	A
»Ne morem.	Grozno	veliko imam za šolo.« »Prezračil bi se.«	A
Resnik in se obrnil k Olgi. »Saj se ti ne mudi	grozno	domov, kaj, Olga? K Renkoletu bi šli.	A
obrnil ključ. Zdaj je pohitel, čeprav so se mu	grozno	tresle roke. Najprej vrvica.	A
Zaklel je, toda že hip po tistem ga je presunilo	grozno	spoznanje: to so Tinetove noge! Obšla	A
nič hudega. Kadarkoli si se odpeljal, sem se	grozno	bala, dokler se nisi vrnil. Vedela sem, v kakšni	A
Oče so gledali za njo in pri srcu jim je bilo	grozno	čudno, kakor da se je pravkar za vselej poslovila	A
Čemu torej govoriš? Ti si	grozno	siten.Saj sem dejala, da bi bilo boljše, ko	A
proti nosu; obriši se vendar, nerodnež ti!“ ”A	grozno	je vroče, Stanka!“ vzdihne Peter in si otare	A
gledal vanjo z izbuljenimi očmi. ”A vi ste	grozno	prozaičen človek, gospod Šlibar! Zaljubljeni	A
”Vrtilo se mi je v glavi ... ti ljudje vedó	grozno	veliko...“ ”Damijan, ti jim nisi dal pravega	A
preživim dolgo te nesreče in sramote ... Le nekaj me	grozno	teži, Marijca.Kaj bota sinova mislila o meni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani