groza (601-700)

gugaje se težko z leve na desno. Mene je bilo	groza.	Stlačil se je k meni v klop, da je sedel na črni	A
priklenjene vrage mesto konj. Še po dnevi ga je bilo	groza,	‒Stopi naprej, pravi kmet, pa poskusiva tega	A
v kožo. ‒Zdaj pa imam res hudiča, mrmra in	groza	se ga poloteva. Zgrabi naenkrat klobuk, zaklene	A
Vsa gostilna poje z njim in trušč je, da je	groza.	Neke debele ženske pridejo, gledajo na levo in	A
Tone letati in švigati po zraku, da je strah in	groza.	Sove in skovirji kričijo okoli, čuki čukajo	A
in zaradi tega ima težko sapo in hrči, da je	groza.	Po ušesih mu buči kakor klic sodnega dne: »Vstani	A
in ust ... z eno besedo: spoznal sem Albino.	Groza	božja, kaj mi je zdaj napraviti?Najbolje bi	A
Tina. Zdaj me izpreleti tak občutek, da je	groza.	Za hip se stemni okoli mene in po vrsti lezejo	A
človekovega. Bijejo in vihte korobače, da je	groza,	a napete žile jim gledajo iz rok kakor štruce	A
Sram jo je menda ravno toliko kakor medveda	groza,	če zagleda rogača.Hentana babura, ta jih pa	A
ki gledajo iz kota med pečjo in posteljo.	Groza	ga izpreleti in ne upa si stopiti bliže. Po	A
Sesedel sem se v naslonjač nasproti zrcalu. O,	groza,	kakšen sem bil!Zelen, brez mesa, brez krvi,	A
spoznal sem Albino. . / . / stran 130 . /	Groza	božja, kaj mi je zdaj napraviti?Najbolje bi	A
in zaradi tega ima težko sapo in hrči, da je	groza.	Po ušesih mu buči kakor klic sodnega dne: »Vstani	A
Lahko prenaravnajo človekov značaj in Astero je	groza	pred tem, da bi se lepega lučnega dne zbudila	A
tudi sam najbrž mrtvak. Spreleti ga zagatna	groza	in raje zapre oči.Ne more več gledati mimodrsa	A
Njeno nago telo drhti v strahu, iz oči ji seva	groza.	Zunaj je tema in teme jo je strah.	A
vedno zadenjski umikati v svoje prostore. Nema	groza	se ji zrcali na obrazu in v očeh. Njen prestrašeni	A
in se ji zagleda v temne oči, v katerih čemi	groza	pred smrtjo. Potem se ji nasmehne in ta nasmeh	A
podala s kakšnim namenom. Čedalje bolj jo stiska	groza	izgubljenosti v času in prostoru. Zakliče na	A
za zaklenjenimi vrati, me je obšla nepopisna	groza.	Očeta tako in tako nikdar ni bilo doma, mati	A
čisto prav.« Na vsem lepem me je namreč obšla	groza;	nekako tako, kot da sem se nenadoma znašel nekje	A
njim pred nosom. V njenih očeh se zazrcali	groza.	»Torej poznaš ogenj.	A
samoglasnike izgovarja kot Angležinja, živa	groza,	ta njena izgovarjava.Zdi se jim, da so pač imenitni	A
Kaj se je dogajalo, če Mane ni? Bilo me je	groza	te ugotovitve.Povsem jasno in trezno sem vedel	A
numibijeva usedlina, kot negatronska jedra, čista	groza	je to dekle.Ko jo je spoznala ‒ neki opravek	A
prede v trepet strahu. Zbežala bi, pa ji je	groza	odvzela možnost gibanja in tako čaka neznano	A
razpozna obličje Hele, svoje črne prijateljice. Vsa	groza	se ji mahoma odvali s prsi.Hela jo gleda z živahnimi	A
poslopja. Ni čudno, da je ostala v njej pradavna	groza,	ki se ji ob tresenju tal dviga od nekod iz globokega	A
Teleskopsko snemalo spet vbliža Up osem in nenadna	groza	ostro preseka Ksenino popolnoma umirjeno notranjost	A
In ljubitelje. Prihajajo k identifikacijam,	groza	jih je, da kar drgetajo, pa vendar se naslajajo	A
notranjost; Ksena spet omahuje, pri srcu jo stiskata	groza	in odpor: groza pred tistim, kar bo videla,	A
omahuje, pri srcu jo stiskata groza in odpor:	groza	pred tistim, kar bo videla, in odpor pred tem	A
kozmoplanu ji ne zbujajo več prvotne groze. Ta	groza	je dosegla svoj vrh, svojo mejo in zdaj Ksene	A
zazre v zmrcvarjeno temnopolto žensko telo.	Groza,	ki se ji je potuhnila nekam pod grodnico in	A
Nikamor me ne boš priklapljala!« se upre Ksena. »	Groza	me je pred samodejniki; ne prenesem jih.« »Ampak	A
Čimprej bi se rada znebila teh priključkov.	Groza	me obhaja pred vsem, kar je samodejniško.«	A
zanesljivo vem. Povedala sem ti že, da me je	groza	pred roboti.Ne bi bilo mogoče, da bi ves ta	A
nekakšna vplivna središča.« »Čedalje bolj me je	groza,	Neona.Pomeni, da je lahko vsak človek podlaga	A
se zazrla vanj z velikimi, praznimi zrkli.	Groza	in poplah votlinarskega življa je v njenih očeh	A
želi, a ga vendarle mika. Prav tolikšna je	groza	pred tem prestopom kot želja za zvedenjem, in	A
še tako srčnega človeka se je nehote polotila	groza.	Zadnji hip je prisopihal do samovozne hiše,	A
Omarnikovo srce je za hip zastalo, neka huda	groza	mu je preplavila vsa čustva, pogled se je zameglil	A
zvečer prinesla pogače!« Begunca je spreletela	groza	- mati je bila na dnini.Kaj storiti?	A
dotaknila železna gospodarjeva pest. Obšla sta jo	groza	in stud, vendar je našla toliko moči, da je	A
po vsem životu ... Tudi ciganko obhaja smrtna	groza	in ji široko odpira oči, osolzele, polne strahu	A
se pogreza, šota se pogreza, ograja ni bela,	groza,	grozaaa,« je prhnil šef in nemočno dvignil roke	A
padel v past. . / . / stran 29 . / Človek,	groza,	ni imel niti toliko časa, da bi dvignil pogled	A
jezika, ne morem povedati ... kar mislim, da bo ta	groza	izpuhtela.Bolezen norih krav imata!	A
položaj na domačem trgu. . / . / stran 82 . / »	Groza,	« je zavpil Andrej, ko je zagledal Josefino in	A
Ali sta zgorela?	Groza!	Upam, da nista zgorela.«	A
metuljev, vse do Ljubljane,« je rekel reševalec. »	Groza,	torej se oblak širi.Le zakaj tako hitro?	A
Zdaj pa tole.	Groza.	Zahvalil se mi je in sklonjene glave odšel.	A
vdelano dno, pod naloženo robo, me je spreletela	groza.	Ko smo se le prebili skozi kovinsko steno	A
Ko smo se le prebili skozi kovinsko steno ...	groza	... tam je bilo devetnajst ljudi.Tudi sardine	A
Zmedena, začudena in ko se je potipala po glavi,	groza,	brez lasulje.Sama.	A
pri kriminalistih.« Aleksa je bilo vedno bolj	groza.	Tega, da bi odkrili povezavo med njim in Anatolijem	A
porušila in ljudje v njej niso preživeli. »	Groza,	« sem rekla Frančku, ki je preko moje rame prebiral	A
Nande je tisti.	Groza.	Kam sem se vpletla, je bila zgrožena in prestrašena	A
Sandovo je spričo te navdušenosti spreletela	groza	in zaklela se je, da ne bo nikdar nič več napisala	A
Duši me.	Groza	in obup.Nikjer svobode.	A
Ko prazniki bolijo. Ko me je	groza	srečnežev.Ko se bojim ljudi.	A
Revež ni upal narediti niti koraka. Kakšna	groza	je morala biti zanj samo gledati borbo in bolečine	A
tleh? Me drži na nogah sama prečastita sveta	groza?	Kolegica bulji vame.	A
Nato prekrila oči. V katerih je bila	groza.	V grozi pa slutnja tistih besed.	A
vse vzame, denarja pa mu, žal, ne morem dati.	Groza!	Dvajset tisoč mark!	A
kuga«, se mi je srce za hip zaustavilo in mrzla	groza	me je obšla, kakor da bi začutila nekaj strašnega	A
in se tresla po vsem telesu. Ali ni me bilo	groza	in nič se mi ni smilil fant, ki je imel že ves	A
ubiti tega norega človeka, ki mi nič ni storil.	Groza	me je bilo nad samo seboj, vendar se me je ta	A
povsod, zaman, biserov ni bilo nikjer. Pošastna	groza	jo je zagrabila za belo grlo, da je komaj dihala	A
Vse se je bílo med seboj, sovražilo.	Groza!	Družina! Haha!	A
da klije novo življenje v njej, in bilo jo je	groza.	Četrto dete in od takega očeta...	A
česar ni bilo čuti. Iz vseh kotov že je prežala	groza	nanjo. Kaj je zakrivil njen sin, kaj je storil	A
Strah in praznina bo ostala za njo... Smrt in	groza.	.. Zasmilila se je sama sebi grenko in bridko	A
se je in padla. Oh, sama tema naokrog, sama	groza!	»Tudi jaz sem žrtev,« je spoznala, »tudi jaz	A
bratje začeli strmo spuščati. Lizo je popadla	groza.	Vse je izgubljeno.	A
nakrišpan.« Predsednika vlade je pograbila silna	groza	in znova se je zapodil po enih stopnicah gor	A
Potem se je odpravil v tretji prostor. Kakšna	groza!	Tam je v resnici stražil pes, ki je imel oči	A
pošastno izstopalo, da je človeka morala popasti	groza.	»Kaj bo dobrega?« je vprašal Pécuchet	A
njej, posledice tega pa so nepreračunljive.« »	Groza	me je tvojega skepticizma!« je rekel Pécuchet	A
bila tako spačena, da ju je popadla še hujša	groza,	nista se upala ne ganiti ne spregovoriti.Tedaj	A
orehom! Tepež vendar naredi surovino iz človeka,	groza	pa ga spravlja ob živce.Sam sebe ponižuješ!	A
peljala k puncam?« Pécuchet je dejal, da ga je	groza	javnih hiš.Bouvard je sodil, da je tak strah	A
kar najbolj prijazni do mene. Objemali, o,	groza,	so me tisti, ki sem jih poznal, prav tako pa	A
preprečuje, da me ne bi klicali John ali pa celo,	groza,	Johnny.Večkrat sem že pomislil, da bi tistim	A
biti premoderna, nikakor ne zadnji krik mode.	Groza	me obhaja, ko gledam, kako se naši ministri	A
premišljal Winston, mora biti to žensko vse življenje	groza.	Še leto, dve, pa bosta dan in noč iskala v njej	A
Winstona je po hrbtu oblil pot. Obšla ga je smrtna	groza.	Prešla je skoraj takoj, a zapustila je v njem	A
notranjo grozo, vendar ne vedoč, česa ga je	groza,	da imata oba, Aaronson in Rutherford, razbita	A
je vsaj malo obvladal telesne občutke, se je	groza	vrnila.Včasih je s pojemajočim upanjem mislil	A
manj pogosto in je postalo večidel grožnja,	groza,	v katero so ga lahko vsak trenutek pahnili,	A
Winstona v nebogljenost. Še bolj pa ga je bilo	groza,	da bi O'Brien, če bi on vztrajal pri svojem	A
Nenadoma se je zdrznil, tako ga je pretresla	groza.	Znoj mu je udaril iz hrbtenice.	A
stvar na svetu podgane.« Nekakšna svarilna	groza,	strah pred kdo ve čem, je spreletela Winstona	A
je čakalo toliko nevarnosti, in zajela jo je	groza.	Phileas Fogg je razumel, kaj se dogaja	A
nasmehnil, on pa je ostal resen, skoraj ga je bilo	groza.	Držal je koleno tako, kakor da ga naj še enkrat	A
premakniti iz svoje pisarne, ker ga je bila	groza	neizogibnega srečanja s Kenom: tam je presedel	A
kako normalni so glavoboli in muke v puberteti,	groza	pred poroko, slabo počutje in cistitisi medenega	A
okensko polico v sprednji sobi, tako jo je bilo	groza	sosede, ki se je približevala vzdolž sprednje	A
ki jo je naročila, ji ni prijala. Bila jo je	groza	dolgčasa, predstavljal je najhujšo grožnjo,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani