nova beseda iz Slovenije
družbo, ki me je pospremila na bivak v Trnovski | gozd. | Predlog o preživetju dveh dni na gozdni planoti | B |
trikotni prometni znak. Spet bodo rinili v | gozd | in motili prirodno ravnovesje ‒ sem pomislil | B |
v primeru nesreče, češ, kaj ste pa silili v | gozd! | Mrcino pa je mogoče srečati kjerkoli. | B |
zadnjič v pravem pomenu besede obiskal zasnežen | gozd. | Leto prej sem bil na Dražgoškem pohodu in doživel | B |
spominjajo na angleške travnate gredice, zgoraj teman | gozd | iglavcev, da je vreden obiska s krajšim izletom | B |
in enaka desetinam drugih, ki se izgubljajo v | gozd. | Na ta način sva si skrajšala več kot dva kilometra | B |
strmo proti Tabrovšam ‒ spet sva sekala čez | gozd, | pod katerimi se je za električnim pastirjem | B |
služba! Odločil sem se za ogled skozi strm | gozd | po brezpotju. Nagib se vsaj ni prevešal, zato | B |
lovski koči točno mimo zunanje vodovodne pipe v | gozd | in tam najti stezo ‒ prav nikamor drugam da | B |
ali nič obiskani. Nadaljeval sem mimo pipe v | gozd | in dalje po ustnem opisu in s pomočjo specialke | B |
Sonce se je bližalo zenitu in me do vstopa v | gozd | pritiskalo v teme.To je trajalo več kot uro | B |
mu zavezali oči, ko so ga peljali tja skozi | gozd. | Znašel se je tako, da je med potjo iz žepa stresal | B |
nameščeni v Colabi, v poslovnem delu, kjer stoji | gozd | najvišjih nebotičnikov, zaradi katerih je ta | B |
ogovarjanje mož, ki se odpravljajo na polja ali v | gozd. | Potem je nekaj časa tiho, dokler se v prvi topli | B |
otroke. Konji in krave se neovirano podajajo v | gozd | na nežne, sladke bambusove vršičke.Mali, črni | B |
vaška morala parom dovoljuje, da se podajo v | gozd, | če le niso v pretesnih sorodstvenih vezeh, da | B |
pedala, dobi manj monsunskega dežja, zato je | gozd | bolj suh; v avgustu so bila drevesa gola, podobna | B |
kot da nas še vedno niso opazili, pobrali v | gozd. | Ostalo je samo nekaj starih žensk in majhnih | B |
prasketal kamin in vse okoli je bilo slišati | gozd. | Gail, sem vzkliknil, pa saj to je to | B |
delal koče po gmajnah za Savo. Voda, skale, | gozd, | to so moji elementi, ne pa steklo, aluminij | B |
sprehajal okoli, sem ter tja jo je zaneslo v | gozd | ali pa k rožam v vrt, postajala je malo otročja | B |
rekel in pokazal na brilijantno lesketajoč se | gozd, | naj zamenjam za tisto prazno, življenja oropano | B |
imenuje Mirra Vinni. Živeti jo vleče predvsem v | gozd. | Mesto in vse z urbano kulturo povezano se ji | B |
nogah se je splašil in se umaknil globlje v | gozd. | Krave so v Khimberlijih prav tako svobodne | B |
ter težka kot zemlja mlela naprej. Evkaliptov | gozd | se je razredčil, bližje poldneva ni bilo tam | B |
umaknil vstran, Gudžidži pa me je peljal globlje v | gozd | in počepnil v votlino ob žuborečem potoku. | B |
časa smo hodili ob morju, potem smo zavili v | gozd | mokre, zatohle doline.Šli smo kar naravnost | B |
stvari in z njimi neoblečeni tekli v bližnji | gozd. | Temperatura je bila pod ničlo, mrazilo nas je | B |
kurili pravzaprav pod našo streho. Ta baraka, | gozd | in jasa so bili prizorišče našega resnično nenavadnega | B |
Videti je treba redek, toda zelo lep in slikovit | gozd, | žametno jaso, poraslo s praprotjo in pregreto | B |
tedne pisal s Kamenjaka svoji ženi. Na primer: » | Gozd | je moj dom... Okrog mene so ljudje, ki nas je | B |
goščave precejšen kos travnika, nisva mogla več v | gozd | in sva se skrila približno sto korakov desno | B |
polili veliko dobre jedi in se skrili v gostejši | gozd. | Kurili smo pod listnatim drevjem, ki pa dim prepušča | B |
Vedno smo bili skupaj ... ribarili smo, hodili v | gozd, | na igrišče, na stadion ...« »Tukaj je bilo prebiva | B |
Verjetno so jih ujeli, jih ubili in odnesli v | gozd. | Enega poleg drugega. | B |
vojaki zapustili Goražde in se skrili globoko v | gozd | ...« »Ljudje so uvideli, da nas ne varujejo več | B |
hvaležen biti. Gruntni pridelek in graščakov | gozd | pokrivata njegove potrebščine: potreba ga tedaj | C |
tanka in gola apneniška tla en sam velik hrastov | gozd. | Ker segajo na Morlotovi geološki karti kredni | C |
večinoma pokrivajo mogočni stoletni gozdovi ( | gozd | Hasberka itd.).Toda enaki (kredni) apnenci in | C |
1.3.1 Z odtokom samo v eno smer (Trnovski | gozd | z Banjščicami, kjer voda odteka vzdolžno v izvire | C |
Posavskih hribih vzhodno od Trebeljevega v kraju | Gozd. | Tam so vršaji pri Šmicovem mlinu na sotočju potokov | C |
površino. Odkar sta na primorskem Krasu trava in | gozd | prerasla goličave, je kraško površje ostalo | C |
pogorje, Kočevske gore, Hrušica in Trnovski | gozd. | V Beli krajini so na nižjih, z debelo ilovico | C |
notranjskem Snežniku in v Trnovskem gozdu bukov | gozd | v nekaterih vrtačah prehaja navzdol v iglastega | C |
Triglava na višinski razliki tisoč metrov. Bukov | gozd, | ki raste naokoli, prehaja po pobočju udornice | C |
prehaja po pobočju udornice navzdol v iglasti | gozd, | pod njim pa si sledijo borovje, travnati pas | C |
Vpliv osončenosti na koliševko. | Gozd | na prisojni strani udornice zlasti v času nizkega | C |
strani notranjskega Snežnika (1.796 m). Bukov | gozd | na vrhu prehaja navzdol po pobočjih vrtač v | C |
sonce nikoli ne posije. Če okrog njih raste | gozd, | je zasenčenost še večja. Kjer pade veliko snega | C |
dvigajo nad ilovnatimi tlemi, pravijo kamniti | gozd. | Ker so ponekod ohranjene podtalne kraške oblike | C |
krednih apnencih na planotah (Hrušica, Trnovski | gozd, | Notranjski Snežnik), kar navaja na sklepanje | C |
Na takem krasu je človek ob naselitvi skrčil | gozd | in pripravil zemljo za obdelovanje tako kot | C |
takem polpokritem krasu prvi naseljenci otrebili | gozd, | je bila krčevina uporabna le za pašo, na večji | C |
pašniki in v Tomaju na primer je zavzemal hrastov | gozd | le 6 % površja (Moritsch, 1969). Oglejmo si | C |
pričajo o nekdanjih travnikih, ki jih je zarasel | gozd. | Tak primer je tudi med Matavunom in Dol. Ležečami | C |
razpadli kamni. Nobeno polje, noben travnik, noben | gozd | ne razveseljuje oči na tej ravninski progi, | C |
pa voda površinsko odplakne prst. Ko posekajo | gozd, | se humus pod vplivom sončnih žarkov hitreje | C |
dobi stalne naselitve, ki je sledila, je bil | gozd | človeku sovražnik, proti kateremu se je pred | C |
gorijo spodaj" (dialektično namreč gora pomen | gozd | in goro; od tod ime crnogorica), in ki pove | C |
panog, 1974, gl. tudi Gams, 1994). Zdaj zavzema | gozd | na Krasu približno polovico površja. V času | C |
Avstrijci, ko so načrtovali gradnjo južne železnice. | Gozd | naj bi namreč zmanjšal nevarnost prevračanja | C |
goljave s črnim borom (Pinus nigra) je Kozlerjev | gozd | pri Bazovici, pogozden leta 1858.Dokazal je | C |
krasa l. 1881, Goriška 1883 in Kranjska 1885 ( | Gozd | na krasu ..., 1963). Gozdarji so sprva knjižnici | C |
pašniki 45,3 pos. drev. kul. 1,1 pašniki z | gozd. | drevjem 2,6 pašn. z drevjem 13,4 pašniki gozdovi | C |
vendar je marsikateri že na prehodu v manj vreden | gozd | in na njem tudi ne pasejo več.Na Krasu pravijo | C |
bistveno odstopalo. Še leta 1938 je zavzemal | gozd | v tedanji Dravski banovini 45,4 %, v okraju | C |
začetku holocena je prevladoval mešan listopadni | gozd. | Pred 4000 leti (oz. 2000 leti pr. n. št.) so | C |
svetu za pašnike, strmejša in bolj kamnita pa za | gozd. | Na splošno je bil svet na dolomitu bolj kmetijsko | C |
opuščali pašnike najprej na apnencu, te je prerasel | gozd, | nato pa tudi na dolomitu.O tem govori spodnja | C |
v %: Njiva Travnik Pašnik | Gozd | 1953 1987 1953 1987 1953 1987 1953 1987 | C |
1993 navaja za Slovenijo že 56,5 % gozda. | Gozd | se je v visokem dinarskem krasu znatno bolj | C |
planotami, kjer ponekod, zlasti na Kočevskem, | gozd | zarašča že devet desetin površja.Primorski kras | C |
ledenice in snežnice, moramo ohraniti okoli vhoda | gozd, | da bo senčil udornico in ščitil tla pred segrevanjem | C |
dolino in visoki planoti Banjšice in Trnovski | gozd. | Povsod tu se površje znižuje proti S-SZ in tja | C |
udornice, suhe doline, v gozdu pa mešan listopadni | gozd, | v katerem so se ohranili le še redki pašniki | C |
Snežnik, Javorniki, Nanos, Hrušica, Trnovski | gozd | in Banjšice. Geotektonsko in geomorfološko je | C |
geomorfološko je zahodni del planot (Banjšice, Trnovski | gozd, | Hrušica in Nanos) drugačen od vzhodnega (Javorniki | C |
Colom ter pri Črnem vrhu. Preostali Trnovski | gozd | je pretežno gorat in se strmo dviga med slemenasto | C |
velelistna vrba, smreka in na vrhu bukov in jelov | gozd | (Hribar, 1960, Martinčič, 1977).Na temperature | C |
prepadno pobočje na jugo-jugozahodni strani. | Gozd, | ki je porasel višje pobočje v okolici, zdaj | C |
Višje pobočje zarašča dinarski jelovo-bukov | gozd. | S korozijo ledenice je nastalo več vodnjakastih | C |
Banjška planota 65 15 15 20 Trnovski | gozd | 132 72 15 13 Nanos 35 77 3 20 | C |
prsti so zato hranljive snovi sprane, prevladuje | gozd, | v Trnovskem gozdu tudi bukov in jelov, malo | C |
niza planot Snežnik - Javorniki in Trnovski | gozd | -Hrušica vodo večinsko drenirata proti severozahodu | C |
obrobni terasi je nekaj travnikov, drugje pa | gozd | porašča površino, iz katere na zahodnem koncu | C |
drugi strani ceste, ko po kratki poti skozi | gozd | prečkamo nizek skalni hrbet.Tu v globoki kotanji | C |
6 %, pašnikov od 40 na 23 %, medtem ko se je | gozd | razširil od 28 na 49 % (Kranjc, 1972a, 1972b | C |
1972a, 1972b). V mejah občine je pred l. 1994 | gozd | zavzemal že 9/10 površja.V občini je registriranih | C |
kot tisočletno planinsko pašništvo so skraja | gozd | požigali; oglje za srednjeveške in novoveške | C |
visokogorski kras značilne kotanje, saj jo zdaj zakriva | gozd. | 8.8.8. | C |
obdelovali. Ker domovi propadajo, površje zarašča | gozd, | ki skriva ostanke suhih zidov in v škarpah nakopičeno | C |
pridobitev novih pašnikov so začeli krčiti okoliški | gozd. | Gozdarstvo je še vedno pomembna dejavnost, v | C |
doline, kjer so prvi med njimi začeli krčiti | gozd | v drugi polovici 13. stoletja.S tem je bila | C |
bistriškega gozda. Te so se tedaj celo povečale: | gozd, | za katerega ni znano, kdaj je prišel v last | C |
občinskim odborom: ta je trdil, da je bil bistriški | gozd | last mesta, ne posameznih meščanov.Pravda, ki | C |
pravljice s svojo prostorsko umeščenostjo: gore, | gozd, | voda, jame.Njihovo povezanost z naravo dokazuje | C |
reglanje strojnih pušk, šrapnelov nič koliko. | Gozd | med vasjo Selo in Brestovico s smeri proti Vojščici | C |
rezerva pri 24. koru. 24. 9. 1917. Lazna | gozd | Se umaknili v gozd. | C |
24. 9. 1917. Lazna gozd Se umaknili v | gozd. | Talijani streljali s težkimi granatami. 2 konja | C |
Harkinijskemu gozdu, ki je, pravijo, največji | gozd | v Evropi, ležijo številni otoki, katerih največji | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |