Na srečo je cesta proti Mrzli Rupi tekla samo navzdol in to za cela dva kilometra in pol. Medtem sva spet naoljala sklepe, tako da nama ni bilo hudo niti potem, ko sva se zopet zlagoma vzpenjala proti spomeniku kurirjem blizu Pustote in strmo proti Tabrovšam ‒ spet sva sekala čez gozd, pod katerimi se je za električnim pastirjem paslo na desetine ovac in kozličev. Poslednja mučna vzpetinica in začutila sva, da zagledava vas Vojsko takoj po gozdnem robu.