nova beseda iz Slovenije
poznalo obupa in strahú, je bilo samo žalostno, | globoko | potrto. ”Ne v paradiž -- na Golgato!“ jo je | A |
z mirnimi in krepkimi rokami ...“ Zasopla je | globoko | in je zatisnila oči ... Vstala je rano in je | A |
sijala na dolga, izplahnela lica, na belino | globoko | ukopanih, polodprtih oči, na potno, zgrbljeno | A |
se je zdelo, da ne gledajo naravnost, da je | globoko | na dnù plahost in neodločnost; morda so bile | A |
kodri na obeh straneh v bujnem loku preko senc | globoko | do obrvi, tako da se je svetil med njimi samo | A |
senzacija ... tudi v ljubezni!“ Egon je sedel | globoko | naslonjen v stol, z zardelimi lici, srdit; nenadoma | A |
misli že od vzduha samega. Konrad je slonel | globoko | na zofi, oči napol zaprte, viržinko v ustih | A |
moči in veri, prestrma pot na Golgato!“ Tako | globoko | se je nagnil k nji, da se je skoro dotikal z | A |
razpletli na čelo in na senca, in je dihala | globoko | v prsa hladni nočni zrak. Sence so se prikazale | A |
polodprtimi ustnicami, ves obraz je razodeval | globoko | utrujenost; ko se je glava vzdignila, so se | A |
se je z obema rokama na mizo in se je nagnil | globoko, | kakor govornik, predno izpregovori prvo besedo | A |
Klobuk, ves premočen in vegast, je imel potisnjen | globoko | v čelo; na ramah mu je ležal sneg, od suknje | A |
pojdi, ti tam ... moja svatba je nocoj!“ Lojze je | globoko | nagnil glavo, zahropel je in je zaspal. Konrad | A |
moje ljubezni. Moja ljubezen je bila skrita | globoko | v srcu, grenka in trpljenja polna: -- ljubezen | A |
tvojega groba, Matilda! ... A zdaj so te solze še | globoko | skrite ... nagni se k meni in ljubi me!...“ | A |
odpotujem. Ljudjé so časih zelo pametni in vidijo | globoko. | In jaz odgovarjam: čez štirinajst dní. | A |
drugod in kaj da je velika umetnost!“ Jakoba je | globoko | v srce zadela beseda o rokodelstvu in o veliki | A |
Kakor sem?“ se je začudila in se je naslonila | globoko | v naslanjač, tako da je videl njene oči samo | A |
narahlo nagnila glavo. Poklonil se je molče in | globoko, | šel je skozi prednjo izbo in po stopnicah z | A |
je, ko je sedel truden ter se sključil tako | globoko, | da je prislonil čelo na kolena. Še preden | A |
Njen obraz je bil bled in mirne očí so stopile | globoko | pod trepalnice. Odgrnila je okno, da je posijalo | A |
dokončano. Sedela je poleg matere in šivala; glavo | globoko | upognjeno, obrvi namršene, ustnice stisnjene | A |
da bi hranile neznane polnočne skrivnosti. | Globoko | sključen, star in suh je bil oče zakopan med | A |
je videla poldoraslo dekletce, ki je sedelo | globoko | sključeno, roke sklenjene v naročju.Obleka je | A |
oči ter da išče po odeji gnusna tuja roka. | Globoko | na dnu srca pa je ležala bridkost, brezmejna | A |
ciborija, šepetal je molitve ter se sklanjal | globoko | do plahih, vse bledih obrazov. Mileni je | A |
uverjen je bil, da je vse že daleč za njim, nekjé | globoko | spodaj, vse, kar more človek doživeti, izkusiti | A |
oblečeno v dolgo, pisano haljo, pod vratom | globoko | izrezano in s kratkimi, ohlapnimi rokavi.Svetlopšeni | A |
”Še sem prinesla čaja!“ je rekla s tihim, | globoko | trepetajočim, materinskim glasom; nasmehnila | A |
ki se ni kraju in času nič podala, je klonila | globoko | k nabreklemu, zasinelemu obrazu, k tolstim, | A |
prijetni večerni hlad jima je dihal v lica; | globoko | spodaj so se vžigale luči. Prijel jo je za | A |
tiho sočutje z onimi, ki blodijo neodrešeni | globoko | tam doli v črnih nižinah ...“ ”Mraz je! | A |
tovarišem, z neusmiljenim: ”In vendar je bilo | globoko, | resno in prisrčno to hrepenenje v višave, v | A |
vsa preprežena z rumenimi pegami; oči so bile | globoko | udrte, gledale pa so nenavadno svetlo; govorila | A |
in črn, žametasto črn; oči so gledale mehko, | globoko | in sanjavo, kakor zaljubljena pesem; v teh očeh | A |
ki sem ga bil vzel s seboj, še tisto bore, | globoko | tleče zaupanje, ki je bilo vse moje bogastvo | A |
Danilo se je. Hišice | globoko | doli v ozkih, kotlinastih dolinah so bile drobne | A |
je tiščala sklenjene med koleni, život je bil | globoko | upognjen. ”No, če nisi žejna ... pa se vsaj | A |
in ne samo zdelo, vedela je čisto natanko in | globoko, | da ga je videla, poznala in ljubila že zdavnaj | A |
“ Šel je bled, omahujoč; lasje so mu padali | globoko | na čelo, ovratnica se mu je bila razvozlala | A |
stran jezera, v belo hišo sredi vrta ter se je | globoko | poklonil gospodični Juli. ”Gospodična Jula | A |
dolina, temotna, tiha; beli se vas iz sence; | globoko | doli je zažarelo okno. ”Kaj ni imenitno? | A |
je napravil korak v temo, toda stopil je tako | globoko, | da je padel na kolena.Težak, plesniv in smradljiv | A |
je stopil na ozko, poševno polico nad fasado; | globoko | pod njim je ležala vas, pred cerkvijo so stali | A |
je odgovoril dolgi Tone in se je sklonil tako | globoko, | da je slonel z vsem životom preko roba. | A |
namesto da bi me pozdravil ter se ozrl name tako | globoko! | “ In čisto je pozabil Jokec na tiste večere | A |
hotel zaklicati v daljavo, sklonil je život | globoko | in se je zibal. ”Kurrrú -- kurrrú -- kurrrú | A |
”Nevreden sem ... greh je!“ In sklonil se je | globoko | in se trkal na prsi, ko je vzdignil župnik telo | A |
ovratnik. Sramu ni čutil, toda čutil je veliko, | globoko | bridkost, tako resnično in rezko žalost, kakor | A |
ustnice so bile razpokane in suhe, lica so upala | globoko. | ”Saj še pride, saj vem, da pride!“ je klical | A |
prašal župan jako vzburjen in se je sklonil | globoko | preko mize.”Kaj pa je rekel? | A |
komaj še pol lepote, ki se je razprostirala | globoko | pod njimi, na prostrani sončni ravni. ”Pa | A |
tišine ni vzdramila. Kačur je zavzdihnil | globoko, | kakor da je bil odložil težko breme.Bolj močnega | A |
gostilnici, v prostrani pusti izbi; oddahnil se je | globoko, | ko je upihnil luč.In ko je upihnil luč, je zamolklo | A |
Gospa se je zasmejala naglas, naslonila se je | globoko | na stol in je prekrižala noge.Kačur je srečal | A |
sta se spogledala in nadučitelj je zavzdihnil | globoko. | ”Gospod Kačur, saj se spominjate: sprejel | A |
Kačurja kakor na grešnika, ki je padel že zelo | globoko | in ki je vendar še sočutja vreden. ”Ne takih | A |
drevje; pesek se je mešal z blatom in se vdiral | globoko. | ”Kako bi jo iskal tod?“ je pomislil Kačur | A |
truden in bolan. . / . / stran 77 . / Čutil je | globoko, | da se je v kratkem času njegovo življenje popolnoma | A |
Ženim se!“ Župnik se je obuval, život je imel | globoko | upognjen, držal je škorenj, ki je bil šele pol | A |
imel solzne. Župan je sedel za mizo, naslonjen | globoko | v stol; pušil je iz kratke pipe in je gledal | A |
nabral obraz v resne gube; lasje so mu segli | globoko | v oči, usta so se zavila do podbradka. ”Saj | A |
Pospravljala je mizo; njena glava je bila | globoko | upognjena in solze so ji tekle po licih.Zlovoljen | A |
da ni govoril, kakor je čutil. In čutil je | globoko | v srcu, z vso grenko silo: ”Ne da se živeti | A |
- Kam bi moral stopiti, da bi videl, kako | globoko | sem se že pogreznil?Kakšne sence so pač tukaj | A |
gledale motno in so bile v kotih zakrvavele. | Globoko | na tilnik si je bil pomeknil trdi, okrogli klobuk | A |
velik nemir. Zakopal se je bil v sence tako | globoko, | da se je opotekal in da ni čutil tal pod nogami | A |
živahnem razgovoru. Kačur se je odkril zelo | globoko | in se je zelo globoko poklonil. ”Tudi šele | A |
Kačur se je odkril zelo globoko in se je zelo | globoko | poklonil. ”Tudi šele prišli? | A |
glavo in pozdravljal na vse strani. Kačur se je | globoko | poklonil in je hotel izpregovoriti; nadučitelj | A |
in pomislimo, kako je bilo!“ Naslonil se je | globoko | na mizo ter uprl čelo v dlani.Žganje mu je bilo | A |
zemlji, ga veter izruje in zaluči v razor; če je | globoko | zasajen, ga prelomi...To kakor drugo! | A |
in roka mu je omahnila. Šel je v svojo izbo, | globoko | sključen, trepetajoč, in je legel oblečen na | A |
Prestar sem!“ Ferjan se je naslonil | globoko | na stol, spustil je iz ust gost oblak dima in | A |
stran 143 . / Njegove oči so gledale svetlo, | globoko, | kakor v neznano čudo, v daljno lepoto, ki ni | A |
Pusti me na miru!“ | Globoko | sovraštvo je pogledalo iz njenih oči; srečalo | A |
Stopila sva v paviljon. Odkril se je | globoko | že na pragu, hodil je po prstih, glavo je držal | A |
na zofo, položil roke na kolena, nagnil glavo | globoko | na ramo ter zamižal.Zdelo se mi je celo, da | A |
čepica z dolgim čopom, ki mu je bila zdrknila | globoko | na tilnik; izpod nje so štrleli kocinasti, potni | A |
dremal in se ni ganil; klonila je lepo glavo | globoko | do njegove; dvoje mirnih, od angelove roke izklesanih | A |
sem se tesno v svojo suknjo in pomaknil klobuk | globoko | na čelo do obrvi. In takó sem bežal ponoči | A |
pokoja naše ostanke, in ti greš odtod ...“ Kakó | globoko | so se zarezale vrví v moje mesó!Natezale so | A |
valovi ob cesti, -- in nevidne vezi so mi rezale | globoko | v mesó ... | A |
Reci svoji živali, naj te ponese k župniku v | Globoko | vas.Pravijo, da je dober govornik ...“ Milkovič | A |
. / . / stran 305 . / Zato me je užalilo | globoko | v srce, da mi je bil pobegnil kakor gobavcu | A |
ko mila zelena Ljubija sanja svoje tihe sanje | globoko | pod vrbami, upade Ljubljanica za cel seženj | A |
na cesti, sredi mosta, ki drži čez prijazni, | globoko | šumeči potok Klis.Ne vem, ali sem se bil zamaknil | A |
gozd po strmem blatnem bregu nizdol. Lezli so | globoko | sključeni, težke malhe so nosili preko rame | A |
naokoli, od sivega neba je pršil droben dež, | globoko | spodaj v dolini so se zbirale velike rumene | A |
na sončno cesto. Tam, vsekrog cerkve in še | globoko | pod klanec so se vrstili štanti drug za drugim | A |
temveč vtepa s palico božji strah. Bili smo | globoko | verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter | A |
mrtvaško bledi, je držal hostijo, klanjal se je | globoko | in počasi od ust do ust.Spreletel me je mrzel | A |
že daleč zunaj Vrhnike, se je nebo spustilo | globoko | na máh in na hribe in pričelo je tiho rositi | A |
dne sem se napotil v Močilnik in še dalje v | globoko | Rétovje.Molčal je črni gaj; pod vrbami je v | A |
Ob uri slovesa spozna človek človeka, vidi mu | globoko | v oči, kakor nikoli poprej.Ob uri slovesa sem | A |
mogel izmisliti, nazadnje pa je vse te grehe z | globoko | učenostjo razložil in opravičil.Ob njegovih | A |
nikakem elizijskem blaženstvu ... Ves trg je bil | globoko | vznemirjen; vse življenje se je hipoma vzdramilo | A |
svojo trudno glavo, kje naj si odpočijejo moja | globoko | užaljena prsa? O svet, o usoda! | A |
strmi starikav obraz, pokrit s težko, rdečkasto, | globoko | na čelo potisnjeno kučmo.In ta obraz se je vsesal | A |
Obraz je bil neobrit, dolgi lasje so mu padali | globoko | na čelo.Oblečen je bil v ogoljeno črno obleko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |