nova beseda iz Slovenije

globoko (1.201-1.300)


poznalo obupa in strahú, je bilo samo žalostno,      globoko      potrto. ”Ne v paradiž -- na Golgato!“ jo je  A
z mirnimi in krepkimi rokami ...“ Zasopla je      globoko      in je zatisnila oči ... Vstala je rano in je  A
sijala na dolga, izplahnela lica, na belino      globoko      ukopanih, polodprtih oči, na potno, zgrbljeno  A
se je zdelo, da ne gledajo naravnost, da je      globoko      na dnù plahost in neodločnost; morda so bile  A
kodri na obeh straneh v bujnem loku preko senc      globoko      do obrvi, tako da se je svetil med njimi samo  A
senzacija ... tudi v ljubezni!“ Egon je sedel      globoko      naslonjen v stol, z zardelimi lici, srdit; nenadoma  A
misli že od vzduha samega. Konrad je slonel      globoko      na zofi, oči napol zaprte, viržinko v ustih  A
moči in veri, prestrma pot na Golgato!“ Tako      globoko      se je nagnil k nji, da se je skoro dotikal z  A
razpletli na čelo in na senca, in je dihala      globoko      v prsa hladni nočni zrak. Sence so se prikazale  A
polodprtimi ustnicami, ves obraz je razodeval      globoko      utrujenost; ko se je glava vzdignila, so se  A
se je z obema rokama na mizo in se je nagnil      globoko,      kakor govornik, predno izpregovori prvo besedo  A
Klobuk, ves premočen in vegast, je imel potisnjen      globoko      v čelo; na ramah mu je ležal sneg, od suknje  A
pojdi, ti tam ... moja svatba je nocoj!“ Lojze je      globoko      nagnil glavo, zahropel je in je zaspal. Konrad  A
moje ljubezni. Moja ljubezen je bila skrita      globoko      v srcu, grenka in trpljenja polna: -- ljubezen  A
tvojega groba, Matilda! ... A zdaj so te solze še      globoko      skrite ... nagni se k meni in ljubi me!...“   A
odpotujem. Ljudjé so časih zelo pametni in vidijo      globoko.     In jaz odgovarjam: čez štirinajst dní.   A
drugod in kaj da je velika umetnost!“ Jakoba je      globoko      v srce zadela beseda o rokodelstvu in o veliki  A
Kakor sem?“ se je začudila in se je naslonila      globoko      v naslanjač, tako da je videl njene oči samo  A
narahlo nagnila glavo. Poklonil se je molče in      globoko,      šel je skozi prednjo izbo in po stopnicah z  A
je, ko je sedel truden ter se sključil tako      globoko,      da je prislonil čelo na kolena. Še preden  A
Njen obraz je bil bled in mirne očí so stopile      globoko      pod trepalnice. Odgrnila je okno, da je posijalo  A
dokončano. Sedela je poleg matere in šivala; glavo      globoko      upognjeno, obrvi namršene, ustnice stisnjene  A
da bi hranile neznane polnočne skrivnosti.      Globoko      sključen, star in suh je bil oče zakopan med  A
je videla poldoraslo dekletce, ki je sedelo      globoko      sključeno, roke sklenjene v naročju.Obleka je  A
oči ter da išče po odeji gnusna tuja roka.      Globoko      na dnu srca pa je ležala bridkost, brezmejna  A
ciborija, šepetal je molitve ter se sklanjal      globoko      do plahih, vse bledih obrazov. Mileni je  A
uverjen je bil, da je vse že daleč za njim, nekjé      globoko      spodaj, vse, kar more človek doživeti, izkusiti  A
oblečeno v dolgo, pisano haljo, pod vratom      globoko      izrezano in s kratkimi, ohlapnimi rokavi.Svetlopšeni  A
”Še sem prinesla čaja!“ je rekla s tihim,      globoko      trepetajočim, materinskim glasom; nasmehnila  A
ki se ni kraju in času nič podala, je klonila      globoko      k nabreklemu, zasinelemu obrazu, k tolstim,  A
prijetni večerni hlad jima je dihal v lica;      globoko      spodaj so se vžigale luči. Prijel jo je za  A
tiho sočutje z onimi, ki blodijo neodrešeni      globoko      tam doli v črnih nižinah ...“ ”Mraz je!   A
tovarišem, z neusmiljenim: ”In vendar je bilo      globoko,      resno in prisrčno to hrepenenje v višave, v  A
vsa preprežena z rumenimi pegami; oči so bile      globoko      udrte, gledale pa so nenavadno svetlo; govorila  A
in črn, žametasto črn; oči so gledale mehko,      globoko      in sanjavo, kakor zaljubljena pesem; v teh očeh  A
ki sem ga bil vzel s seboj, še tisto bore,      globoko      tleče zaupanje, ki je bilo vse moje bogastvo  A
Danilo se je. Hišice      globoko      doli v ozkih, kotlinastih dolinah so bile drobne  A
je tiščala sklenjene med koleni, život je bil      globoko      upognjen. ”No, če nisi žejna ... pa se vsaj  A
in ne samo zdelo, vedela je čisto natanko in      globoko,      da ga je videla, poznala in ljubila že zdavnaj  A
“ Šel je bled, omahujoč; lasje so mu padali      globoko      na čelo, ovratnica se mu je bila razvozlala  A
stran jezera, v belo hišo sredi vrta ter se je      globoko      poklonil gospodični Juli. ”Gospodična Jula  A
dolina, temotna, tiha; beli se vas iz sence;      globoko      doli je zažarelo okno. ”Kaj ni imenitno?  A
je napravil korak v temo, toda stopil je tako      globoko,      da je padel na kolena.Težak, plesniv in smradljiv  A
je stopil na ozko, poševno polico nad fasado;      globoko      pod njim je ležala vas, pred cerkvijo so stali  A
je odgovoril dolgi Tone in se je sklonil tako      globoko,      da je slonel z vsem životom preko roba.   A
namesto da bi me pozdravil ter se ozrl name tako      globoko!     “ In čisto je pozabil Jokec na tiste večere  A
hotel zaklicati v daljavo, sklonil je život      globoko      in se je zibal. ”Kurrrú -- kurrrú -- kurrrú  A
”Nevreden sem ... greh je!“ In sklonil se je      globoko      in se trkal na prsi, ko je vzdignil župnik telo  A
ovratnik. Sramu ni čutil, toda čutil je veliko,      globoko      bridkost, tako resnično in rezko žalost, kakor  A
ustnice so bile razpokane in suhe, lica so upala      globoko.      ”Saj še pride, saj vem, da pride!“ je klical  A
prašal župan jako vzburjen in se je sklonil      globoko      preko mize.”Kaj pa je rekel?  A
komaj še pol lepote, ki se je razprostirala      globoko      pod njimi, na prostrani sončni ravni. ”Pa  A
tišine ni vzdramila. Kačur je zavzdihnil      globoko,      kakor da je bil odložil težko breme.Bolj močnega  A
gostilnici, v prostrani pusti izbi; oddahnil se je      globoko,      ko je upihnil luč.In ko je upihnil luč, je zamolklo  A
Gospa se je zasmejala naglas, naslonila se je      globoko      na stol in je prekrižala noge.Kačur je srečal  A
sta se spogledala in nadučitelj je zavzdihnil      globoko.      ”Gospod Kačur, saj se spominjate: sprejel  A
Kačurja kakor na grešnika, ki je padel že zelo      globoko      in ki je vendar še sočutja vreden. ”Ne takih  A
drevje; pesek se je mešal z blatom in se vdiral      globoko.      ”Kako bi jo iskal tod?“ je pomislil Kačur  A
truden in bolan. . / . / stran 77 . / Čutil je      globoko,      da se je v kratkem času njegovo življenje popolnoma  A
Ženim se!“ Župnik se je obuval, život je imel      globoko      upognjen, držal je škorenj, ki je bil šele pol  A
imel solzne. Župan je sedel za mizo, naslonjen      globoko      v stol; pušil je iz kratke pipe in je gledal  A
nabral obraz v resne gube; lasje so mu segli      globoko      v oči, usta so se zavila do podbradka. ”Saj  A
Pospravljala je mizo; njena glava je bila      globoko      upognjena in solze so ji tekle po licih.Zlovoljen  A
da ni govoril, kakor je čutil. In čutil je      globoko      v srcu, z vso grenko silo: ”Ne da se živeti  A
- Kam bi moral stopiti, da bi videl, kako      globoko      sem se že pogreznil?Kakšne sence so pač tukaj  A
gledale motno in so bile v kotih zakrvavele.      Globoko      na tilnik si je bil pomeknil trdi, okrogli klobuk  A
velik nemir. Zakopal se je bil v sence tako      globoko,      da se je opotekal in da ni čutil tal pod nogami  A
živahnem razgovoru. Kačur se je odkril zelo      globoko      in se je zelo globoko poklonil. ”Tudi šele  A
Kačur se je odkril zelo globoko in se je zelo      globoko      poklonil. ”Tudi šele prišli?  A
glavo in pozdravljal na vse strani. Kačur se je      globoko      poklonil in je hotel izpregovoriti; nadučitelj  A
in pomislimo, kako je bilo!“ Naslonil se je      globoko      na mizo ter uprl čelo v dlani.Žganje mu je bilo  A
zemlji, ga veter izruje in zaluči v razor; če je      globoko      zasajen, ga prelomi...To kakor drugo!   A
in roka mu je omahnila. Šel je v svojo izbo,      globoko      sključen, trepetajoč, in je legel oblečen na  A
Prestar sem!“ Ferjan se je naslonil      globoko      na stol, spustil je iz ust gost oblak dima in  A
stran 143 . / Njegove oči so gledale svetlo,      globoko,      kakor v neznano čudo, v daljno lepoto, ki ni  A
Pusti me na miru!“      Globoko      sovraštvo je pogledalo iz njenih oči; srečalo  A
Stopila sva v paviljon. Odkril se je      globoko      že na pragu, hodil je po prstih, glavo je držal  A
na zofo, položil roke na kolena, nagnil glavo      globoko      na ramo ter zamižal.Zdelo se mi je celo, da  A
čepica z dolgim čopom, ki mu je bila zdrknila      globoko      na tilnik; izpod nje so štrleli kocinasti, potni  A
dremal in se ni ganil; klonila je lepo glavo      globoko      do njegove; dvoje mirnih, od angelove roke izklesanih  A
sem se tesno v svojo suknjo in pomaknil klobuk      globoko      na čelo do obrvi. In takó sem bežal ponoči  A
pokoja naše ostanke, in ti greš odtod ...“ Kakó      globoko      so se zarezale vrví v moje mesó!Natezale so  A
valovi ob cesti, -- in nevidne vezi so mi rezale      globoko      v mesó ...  A
Reci svoji živali, naj te ponese k župniku v      Globoko      vas.Pravijo, da je dober govornik ...“ Milkovič  A
. / . / stran 305 . / Zato me je užalilo      globoko      v srce, da mi je bil pobegnil kakor gobavcu  A
ko mila zelena Ljubija sanja svoje tihe sanje      globoko      pod vrbami, upade Ljubljanica za cel seženj  A
na cesti, sredi mosta, ki drži čez prijazni,      globoko      šumeči potok Klis.Ne vem, ali sem se bil zamaknil  A
gozd po strmem blatnem bregu nizdol. Lezli so      globoko      sključeni, težke malhe so nosili preko rame  A
naokoli, od sivega neba je pršil droben dež,      globoko      spodaj v dolini so se zbirale velike rumene  A
na sončno cesto. Tam, vsekrog cerkve in še      globoko      pod klanec so se vrstili štanti drug za drugim  A
temveč vtepa s palico božji strah. Bili smo      globoko      verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter  A
mrtvaško bledi, je držal hostijo, klanjal se je      globoko      in počasi od ust do ust.Spreletel me je mrzel  A
že daleč zunaj Vrhnike, se je nebo spustilo      globoko      na máh in na hribe in pričelo je tiho rositi  A
dne sem se napotil v Močilnik in še dalje v      globoko      Rétovje.Molčal je črni gaj; pod vrbami je v  A
Ob uri slovesa spozna človek človeka, vidi mu      globoko      v oči, kakor nikoli poprej.Ob uri slovesa sem  A
mogel izmisliti, nazadnje pa je vse te grehe z      globoko      učenostjo razložil in opravičil.Ob njegovih  A
nikakem elizijskem blaženstvu ... Ves trg je bil      globoko      vznemirjen; vse življenje se je hipoma vzdramilo  A
svojo trudno glavo, kje naj si odpočijejo moja      globoko      užaljena prsa? O svet, o usoda!  A
strmi starikav obraz, pokrit s težko, rdečkasto,      globoko      na čelo potisnjeno kučmo.In ta obraz se je vsesal  A
Obraz je bil neobrit, dolgi lasje so mu padali      globoko      na čelo.Oblečen je bil v ogoljeno črno obleko  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA