Takrat smo imeli dober položaj, imeli pa smo tudi tri mitraljeze in šestdeset pušk. Še nekaj dni smo ostali v četi, nakar smo se spustili v dolino Kolpe, kjer smo šli mimo prijaznih in skromnih hišic proti Ostružnici. Ponekod smo se ustavili in se razgovarjali z domačini, ki so nam postregli z žganci, z žganjem in s sadjem; ljudje ob Kolpi so bili izredno gostoljubni in dobri.