dlan (301-400)

Vedno znova stezam roko in iščem njegovo	dlan.		A
tak lep deklič,« je odvrnil, si spustil lice v	dlan	in se spodbudno zagledal v natakarico.Bila je	A
sekund mu je odleglo. Dvignil je okrvavljeno	dlan	in si jih počasi obrisal, ne da bi se bil količkaj	A
Lina!« je hripavo iztisnil Rudi. Umaknil je	dlan	z obraza in srepo pogledal ženo.Njegov glas	A
dotiku se mu nehote ustavi korak, zakaj njena	dlan	je ledeno mrzla in pritisk njenih koščenih prstov	A
odeji, nato je povesil oči, naslonil čelo v	dlan	ter premišljeval. Hano je spreletelo po životu	A
Martin, ob taki uri in v teh zametih?“ Mencal je	dlan,	pomajeval z glavo, gledal v tla. ”Daleč	A
je komolec ob blazino in je naslonil lice ob	dlan.	”Zakaj bi tako storil?	A
nebo je pogledalo nanj in nanjo. Vzdignil je	dlan	s srcem in ga je opazoval s strnjenimi obrvmi	A
preko njega ... Ležal sem na zofi, glavo uprto ob	dlan,	oči polzatisnjene; opojnoprijetno mi je bilo	A
bled in v mraku, kadar je naslonil glavo ob	dlan	in jegovoril s tišjim glasom, napol otožno,	A
O!“ Naslonil je glavo v	dlan;	v profilu, kakor sem ga videla iz kuhinje, je	A
po čelu in ustnicah in otrok je videl, da je	dlan	hudo ranjena in da se rana še ni zacelila.Bela	A
saj sem to zaslužil! Kdor sproži dobrotno	dlan,	jo hkrati široko nastavi; taka je njegova pravica	A
zakrknjeni molčali; kdor bo iztegnil roko, ponudil	dlan	za prijazen pozdrav, se ne bo več bal, da bi	A
srebrn goldinar ter ga spustil počasi na materino	dlan.	Mati se je približala, sklonila se je kakor pred	A
je stopil k skrinjici, naštel drobiža polno	dlan,	nasul ga Lenartu v perišče. ”Veliko denarja	A
tako droben, da bi ga bilo premalo za otroško	dlan;	lic ni bilo več, le oči so bile, široko odprte	A
Mati ni vprašala dalje; upirala je glavo ob	dlan	in je gledala v tla. »Na mizi imaš kruha	A
bi zajokal na glas. Tudi on je oprl glavo ob	dlan	in je gledal v tla. - Prej morda, zdaj	A
ganiti ne rok ne nog, da je komaj razločil še	dlan	pred očmi in da ni slišal več ropotanja koles	A
Zašepetalo je še kdaj nalahko, kakor da bi podrsala	dlan	po šumeči odeji. Malči ni spala.	A
pomežikne v sonce?“ Brat je naslonil glavo ob	dlan	in me je pogledal žalostno. ”V krčmo ne hodi	A
jabolko tam, ti zrelo, rumeno, skoči v mojo	dlan!	“ Ker pa je bilo steklo tako tenko in prozorno	A
dom ... pust in prazen!“ Naslonil je glavo ob	dlan,	oči so se mu zalile s solzami. Damjana je	A
krvi se je prikazala iz rane in mu je omočila	dlan.	Ko je stopil v izbo, je sedel za mizo cigan	A
Sedel je na kamen ob klancu in je oprl glavo ob	dlan.	Strmel je v dolino pa se mu je zdelo; da	A
naslonil se je na komolec in je oprl glavo ob	dlan.	”Nisi še spoznal!	A
globlje in grenkejše čustvo. Naslonil je glavo v	dlan,	zaječal je. ”Hanca, ti mala, uboga!“	A
veliko rano, nego da bi se zbodel z buciko v	dlan!	...“	A
. / so kalne od solz; tam stoji nepremična,	dlan	nad čelom, in gleda v zarjo, ki se vžiga nad	A
žalostna. Kurent je rekel: ”Tukaj je Bog zaprl	dlan,	ko je trosil svoj blagoslov!“ Črno blato	A
bilo pritlikavo in golo, ne dalo bi sence ne za	dlan.	Stopil je v hišo evangelist veselja.	A
izbo, je sedla k oknu in je naslonila glavo ob	dlan.	Tedaj je videla zunaj žalostno in tiho zimsko	A
dolgo. Nato je sedel za mizo in je oprl glavo ob	dlan.	”Umrla je, umrla!	A
in sem šel hitro mimo.“ Naslonil je glavo ob	dlan	in ni bil vesel.Tudi niso pogledale njegove	A
Kačur je gledal v mizo in je naslonil glavo ob	dlan.	”Saj res ni vseeno!“ je izpregovorila učiteljica	A
življenje je čisto in belo kakor aristokratska	dlan.	Če se izprašam svojih grehov, ostaneta prazna	A
uro ...“ Planil sem, kakor da mi je bila tuja	dlan	udarila v obraz. ”Saj je meril čisto naravnost	A
razlivalo. Študent je uprl trudno glavo ob	dlan,	pogledal je v strop in je zapel z visokim glasom	A
danes na to, jutri na ono stran. Nikjer niti za	dlan	grude, da bi človek lahko trdno stopil ter rekel	A
Kadar je sijalo sonce, je naslonil glavo ob	dlan	ter gledal skozi okno.Zamudil ni ničesar, k	A
”Ena sama?“ Naslonil je glavo ob	dlan	in me je gledal verno z zaspanimi, že nekoliko	A
...“ Ana je naslonila glavo v	dlan	ter se zamislila. Deset let je od tega ...	A
- tako se je cedilo, da bi človek podstavil	dlan	-- ampak koliko iskrenega, resnega zaničevanja	A
Lavrin je bil spet sedel, lice je naslonil ob	dlan	in se je smejal; tudi njegove oči so bile že	A
njenega čela in čelo je bilo čisto mrzlo; ko je	dlan	približal ustnicam, je začutil mirni in topli	A
gospod se je nagnil globoko pod senčnik, v levo	dlan	je naslonil lice,v desnici je držal odprto knjigo	A
telovnik?“ Sel je na posteljo ter oprl brado ob	dlan.	Razmišljati je pričel natanko, kod je hodil prejšnji	A
se ti hotelo, da bi iztegnil roko, nastavil	dlan!	Berač, iztegni zdaj obe roké, nastavi obe dlani	A
slonela je na mehkem stolu in je opirala glavo ob	dlan.	”Morda bi zaspala, če stopiš od postelje	A
Jaz sem sedel na postelji, opiral sem glavo ob	dlan	in sem se smejal natihoma.Zmerom glasnejši in	A
prahom, ki ga je polagoma spuščal iz dlani v	dlan;	obrazek je bil resen in zakrknjen, nič mladega	A
smo zašli?“ vzdihne bridko in nasloni glavo v	dlan.	”Kam?“ praša Bob začudeno in ga debelo pogleda	A
resen in žalosten. Rekar je naslonil glavo ob	dlan,	a nenadno je udaril s kozarcem nalahko po mizi	A
brleči svetilki, Tončka je opirala glavo ob	dlan	in debele ustnice so se smehljale.”Ali je res	A
zvezda se je približala, svetla mi je padla na	dlan;	pozdravljena, ti zvesta mladost, ki si bila	A
duri prav narahlo, odštel je davek v široko	dlan	in je hitro zaklenil. Nato je legel, pa dolgo	A
tudi adjunkta; sedel je za mizo, glavo uprto ob	dlan,	ter gledal name s temnim, zamišljenim obrazom	A
Umival se je dolgo, drgnil je z vso močjo	dlan	ob dlan. ”Težko se izmije kri!“ je mislil.	A
Umival se je dolgo, drgnil je z vso močjo dlan ob	dlan.	”Težko se izmije kri!“ je mislil.	A
naslonila se je ob zid in je oprla lice ob	dlan.	”Hude sanje ...	A
vse do nohtov porasle z dolgimi kocinami; le	dlan	je bila tako nemarno in spolzko gola, kakor	A
zbodla bucika. Prestrašil se je in je položil	dlan	na prsi; srce je kljuvalo enakomerno, ali kljuvalo	A
je žgalo v lica in občutil sem, da naju silna	dlan	rahlo in skrbljivo vzdiga proti žarkemu nebu	A
gorami; tam na brdu tiha koča, mati na pragu,	dlan	nad očmi -”Kaj ti si, Mate?“	A
sedel v travo, noge skrižem, suho brado uprto v	dlan.	Manca ni odgovorila in zato je odgovarjal	A
dve gubé sključen mojster orglar; obraz, ob	dlan	naslonjen, mu je bil ves razdejan od velike	A
tukaj, ali oboje vidim pred seboj kakor svojo	dlan,	nič mi ni skritega; vidim, kako bom živel in	A
slovo, kakor je potreba!“ Nagnil je glavo ob	dlan	in se je zamislil. ”Glej, Pavle, malokdaj	A
bogastvu.“ Nato je iztegnila roko, odprla je	dlan	in na dlani se je krčilo živo srce; ranjeno	A
rojen na Prisojnici, poznam vso faro kakor svojo	dlan	... ali številke devetindevetdesete ne poznam	A
s kreljutmi; kerub božji, odprl je človeško	dlan	in pokazal: ecce vulnus! in je odgovorilo, kakor	A
dal, pošteno bom dal.« Pihnil si je čez odprto	dlan	in menil: »Toliko mi je za pest grošev.Ne rečem	A
rodovite livade. Azrael pa je pritiskal ognjevito	dlan	na čelo, za katerim je kraljevala večna modrost	A
zaklicati na pomoč, ali na usta se ji je položila	dlan,	da ni mogla dati glasu od sebe.Pač pa ji je	A
radosti na tla, ko si je Gusić lizal ranjeno	dlan	ter hotel od bridkosti omedleti.To vama je bil	A
izpustila roke ter je še dalje opazovala njegovo	dlan.	Končno je slovesno izpregovorila: »Ne streljaj	A
Trlepa. Trlep je segel v žep, si dal zlatnik na	dlan	in stegnil roko proti Majnhalmu. »Vreden je	A
Odrinil je oglavnico raz uho in prislonil	dlan.	Nič.	A
Navihanec je nagnil glavo naprej in prislonil	dlan	k ušesu.Nobene besede ni preslišal.	A
ga precej visoko vrgel v zrak in spet ujel v	dlan.	Bil je zadovoljen kakor otrok, ki dobi novo igračo	A
mogočnim rogovjem orjaškega jelena. Prislonil je	dlan	ob usta in iz polnih prsi zarukal. Kolišče je	A
267 . / »Pssst!« Jelen je postal, prislonil	dlan	k uhlju in prisluhnil ‒ »Je že res,« je povedal	A
Moj gost si.« Triander je položil plosko	dlan	desnice na svoje prsi in se molče globoko priklonil	A
Zlatolasi ni odgovoril. Le tesneje je stisnil njeno	dlan.	Take volje kakor ta večer Zlatolasini bratci	A
udarila ob deblo oddaljene smreke in se za moško	dlan	globoko zapičila v mehak les. »Hm!« je zadovoljno	A
večjega in dva manjša. Prav tako pa tudi na vsako	dlan	po enega.Nato je velela, naj obe skleneta prste	A
je zamrmral raztogoteno in si obrisal krvavo	dlan	ob mahovito travo. Bolj kakor obadi je Srnjaka	A
bev ni mev, samo namežikal je in pritrkaval ob	dlan	in kazal dve redi belih zob iz gosto obraščenih	A
na ostanku svojega bogastva, glavo podpiral v	dlan	in komolce tiščal v kolena.Vsa druga njegova	A
Tega pa, tega.« Tu se nagne voznik nazaj, dene	dlan	ob usta, iz katerih je bil pipo vzel, in skrivnostno	A
zofi in brez dela. Podpirala je težko glavo v	dlan	in zrla srpo predse.Tenki zastori na oknih so	A
ki zna brati in se na zvezde ume?« »Daj mi	dlan,	prijatelj moj, in povem ti, kaj se ti je zgodilo	A
Kje pa poznaš, kje?« Rekši, ji pomoli	dlan.	»Potrpi, potrpi!	A
zasmeje, a v tistem trenutku mu močno lopne njena	dlan	po obrazu, po ustih in po nosu. Ne vem, kako	A
razčlenjena. In od tam, s poličice, komaj kakor	dlan	velike, je strmela v drznega plezalca izredno	A
nazaj, bi bil padel. Tako si je ranil samo	dlan.	Odločil se je preriti navzgor, pa je samo dognal	A
kobili zapregel?« Urno se je okrenil, prislonil	dlan	k ušesu in poslušal: »Morebiti sem se zmotil	A
vrsta do Vlaha Petra. Ciganka gleda v njegovo	dlan	in pravi, da ima ta Peter čudno usodo, katere	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani