nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako se je useknil Peter Mozolec/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
... Še samotni vojak, ta mrki, kameniti, se je vzbudil iz trudne otrplosti, vzdignil je glavo, položil roke na mizo, obrnil pogled stran od pozabljenega pljunka ter se zamislil - ne v njega, gospoda, ki je stopil v kavarno, temveč tja za daljne hribe. Tam stoji pred hišo drobna ženska; mlada je še, njena lica pa so ozka in bolna in očiso kalne od solz; tam stoji nepremična, dlan nad čelom, in gleda v zarjo, ki se vžiga nad meglami; tedaj seže ta zarja do njenih ustnic in jih poboža, da se nasmehnejo, seže prav do njenega srca, in tudi to se nasmehne, potolaženo v svoji bolesti, ker je občutilo, da je blizu pomlad ... Resnično: pomlad je blizu, radost in prerojenje!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani