dlan (281-380)

sem tako nesrečna!« Alena je stisnila glavo v	dlan,	v senceh je čutila utripe razburjenega srca	A
»Prekleto pismo!« je zasikal in gledal na	dlan,	kakor bi ga skelela od opekline.Nato se je naglo	A
od razburjenosti vso potno. Stisnila mu je v	dlan	križani tolar in rekla: »Bog te plačaj in usliši	A
po njenem okroglem obrazu, željno je kakor v	dlan	zajel vase žametni lesk puha na njeni rami,	A
na začesanem blagu. Ivan je zgrabil Anino	dlan	in si jo divje pritisnil na prsi, prav tja,	A
kaj se dogaja z njo, je gledala, kako se njena	dlan	počasi spušča z Ivanovih prsi; kakor da jo vodi	A
vdanosti. Ana se je dvignila na komolce in desno	dlan	krotko, ponižno iztegnila k Ivanu.Gledala ga	A
potegnil čisto malo naprej, vzel je ponujeno	dlan	in s hladnimi prsti počasi, narahlo sledil njenim	A
radovednosti? Tinka ji je odtegnila roko, zvila	dlan	in si še sama z ljubečim zanimanjem ogledala	A
sem,‘ si je rekel, vendar je v svarilo dvignil	dlan.	Neslišna četa se je ustavila.	A
s pestjo narahlo, kakor sam zase, udaril ob	dlan	svoje druge roke. Kaj je tej ženski?	A
dvignil k sebi. Moje lase je zbral v svojo	dlan	in jih spel z zapestnico.Potegnil me je še bliže	A
Miloš jo je sezul. Zajel je čiste vode v	dlan	in jo izlil po njeni nogi. Vedno znova je zajemal	A
travo. Previdno sem stopil bliže in ga pobral v	dlan.	Kako je v moji roki vztrepetalo to drobceno telesce	A
tega nebogljenega, puhastega živega kupčka. Še	dlan	druge roke sem položil čezenj in ga nekaj časa	A
tem je nehote videla, kako je Tine iztegnil	dlan	in Katarino pobožal po golem, z zlatim sojem	A
hladne ustnice so postale zahtevne, njegova	dlan	na mojem temenu težka in njegov dih na mojem	A
se sezula in se oblečena zleknila kar povrhu.	Dlan	ene roke sem si položila pod glavo, v drugi	A
se mi sprehodi prijateljska, široka in krepka	dlan.	Nič se ne zganem, in roka postane takoj nejevoljna	A
sem roko in stisnila njegovo togo izproženo	dlan.	Nisem je pri priči izpustila, še bolj sem jo	A
Vedno znova stezam roko in iščem njegovo	dlan.		A
tak lep deklič,« je odvrnil, si spustil lice v	dlan	in se spodbudno zagledal v natakarico.Bila je	A
sekund mu je odleglo. Dvignil je okrvavljeno	dlan	in si jih počasi obrisal, ne da bi se bil količkaj	A
Lina!« je hripavo iztisnil Rudi. Umaknil je	dlan	z obraza in srepo pogledal ženo.Njegov glas	A
dotiku se mu nehote ustavi korak, zakaj njena	dlan	je ledeno mrzla in pritisk njenih koščenih prstov	A
odeji, nato je povesil oči, naslonil čelo v	dlan	ter premišljeval. Hano je spreletelo po životu	A
Martin, ob taki uri in v teh zametih?“ Mencal je	dlan,	pomajeval z glavo, gledal v tla. ”Daleč	A
je komolec ob blazino in je naslonil lice ob	dlan.	”Zakaj bi tako storil?	A
nebo je pogledalo nanj in nanjo. Vzdignil je	dlan	s srcem in ga je opazoval s strnjenimi obrvmi	A
preko njega ... Ležal sem na zofi, glavo uprto ob	dlan,	oči polzatisnjene; opojnoprijetno mi je bilo	A
bled in v mraku, kadar je naslonil glavo ob	dlan	in jegovoril s tišjim glasom, napol otožno,	A
O!“ Naslonil je glavo v	dlan;	v profilu, kakor sem ga videla iz kuhinje, je	A
po čelu in ustnicah in otrok je videl, da je	dlan	hudo ranjena in da se rana še ni zacelila.Bela	A
saj sem to zaslužil! Kdor sproži dobrotno	dlan,	jo hkrati široko nastavi; taka je njegova pravica	A
zakrknjeni molčali; kdor bo iztegnil roko, ponudil	dlan	za prijazen pozdrav, se ne bo več bal, da bi	A
srebrn goldinar ter ga spustil počasi na materino	dlan.	Mati se je približala, sklonila se je kakor pred	A
je stopil k skrinjici, naštel drobiža polno	dlan,	nasul ga Lenartu v perišče. ”Veliko denarja	A
tako droben, da bi ga bilo premalo za otroško	dlan;	lic ni bilo več, le oči so bile, široko odprte	A
Mati ni vprašala dalje; upirala je glavo ob	dlan	in je gledala v tla. »Na mizi imaš kruha	A
bi zajokal na glas. Tudi on je oprl glavo ob	dlan	in je gledal v tla. - Prej morda, zdaj	A
ganiti ne rok ne nog, da je komaj razločil še	dlan	pred očmi in da ni slišal več ropotanja koles	A
Zašepetalo je še kdaj nalahko, kakor da bi podrsala	dlan	po šumeči odeji. Malči ni spala.	A
pomežikne v sonce?“ Brat je naslonil glavo ob	dlan	in me je pogledal žalostno. ”V krčmo ne hodi	A
jabolko tam, ti zrelo, rumeno, skoči v mojo	dlan!	“ Ker pa je bilo steklo tako tenko in prozorno	A
dom ... pust in prazen!“ Naslonil je glavo ob	dlan,	oči so se mu zalile s solzami. Damjana je	A
krvi se je prikazala iz rane in mu je omočila	dlan.	Ko je stopil v izbo, je sedel za mizo cigan	A
Sedel je na kamen ob klancu in je oprl glavo ob	dlan.	Strmel je v dolino pa se mu je zdelo; da	A
naslonil se je na komolec in je oprl glavo ob	dlan.	”Nisi še spoznal!	A
globlje in grenkejše čustvo. Naslonil je glavo v	dlan,	zaječal je. ”Hanca, ti mala, uboga!“	A
veliko rano, nego da bi se zbodel z buciko v	dlan!	...“	A
. / so kalne od solz; tam stoji nepremična,	dlan	nad čelom, in gleda v zarjo, ki se vžiga nad	A
žalostna. Kurent je rekel: ”Tukaj je Bog zaprl	dlan,	ko je trosil svoj blagoslov!“ Črno blato	A
bilo pritlikavo in golo, ne dalo bi sence ne za	dlan.	Stopil je v hišo evangelist veselja.	A
izbo, je sedla k oknu in je naslonila glavo ob	dlan.	Tedaj je videla zunaj žalostno in tiho zimsko	A
dolgo. Nato je sedel za mizo in je oprl glavo ob	dlan.	”Umrla je, umrla!	A
in sem šel hitro mimo.“ Naslonil je glavo ob	dlan	in ni bil vesel.Tudi niso pogledale njegove	A
Kačur je gledal v mizo in je naslonil glavo ob	dlan.	”Saj res ni vseeno!“ je izpregovorila učiteljica	A
življenje je čisto in belo kakor aristokratska	dlan.	Če se izprašam svojih grehov, ostaneta prazna	A
uro ...“ Planil sem, kakor da mi je bila tuja	dlan	udarila v obraz. ”Saj je meril čisto naravnost	A
razlivalo. Študent je uprl trudno glavo ob	dlan,	pogledal je v strop in je zapel z visokim glasom	A
danes na to, jutri na ono stran. Nikjer niti za	dlan	grude, da bi človek lahko trdno stopil ter rekel	A
Kadar je sijalo sonce, je naslonil glavo ob	dlan	ter gledal skozi okno.Zamudil ni ničesar, k	A
”Ena sama?“ Naslonil je glavo ob	dlan	in me je gledal verno z zaspanimi, že nekoliko	A
...“ Ana je naslonila glavo v	dlan	ter se zamislila. Deset let je od tega ...	A
- tako se je cedilo, da bi človek podstavil	dlan	-- ampak koliko iskrenega, resnega zaničevanja	A
Lavrin je bil spet sedel, lice je naslonil ob	dlan	in se je smejal; tudi njegove oči so bile že	A
njenega čela in čelo je bilo čisto mrzlo; ko je	dlan	približal ustnicam, je začutil mirni in topli	A
gospod se je nagnil globoko pod senčnik, v levo	dlan	je naslonil lice,v desnici je držal odprto knjigo	A
telovnik?“ Sel je na posteljo ter oprl brado ob	dlan.	Razmišljati je pričel natanko, kod je hodil prejšnji	A
se ti hotelo, da bi iztegnil roko, nastavil	dlan!	Berač, iztegni zdaj obe roké, nastavi obe dlani	A
slonela je na mehkem stolu in je opirala glavo ob	dlan.	”Morda bi zaspala, če stopiš od postelje	A
Jaz sem sedel na postelji, opiral sem glavo ob	dlan	in sem se smejal natihoma.Zmerom glasnejši in	A
prahom, ki ga je polagoma spuščal iz dlani v	dlan;	obrazek je bil resen in zakrknjen, nič mladega	A
smo zašli?“ vzdihne bridko in nasloni glavo v	dlan.	”Kam?“ praša Bob začudeno in ga debelo pogleda	A
resen in žalosten. Rekar je naslonil glavo ob	dlan,	a nenadno je udaril s kozarcem nalahko po mizi	A
brleči svetilki, Tončka je opirala glavo ob	dlan	in debele ustnice so se smehljale.”Ali je res	A
zvezda se je približala, svetla mi je padla na	dlan;	pozdravljena, ti zvesta mladost, ki si bila	A
duri prav narahlo, odštel je davek v široko	dlan	in je hitro zaklenil. Nato je legel, pa dolgo	A
tudi adjunkta; sedel je za mizo, glavo uprto ob	dlan,	ter gledal name s temnim, zamišljenim obrazom	A
Umival se je dolgo, drgnil je z vso močjo	dlan	ob dlan. ”Težko se izmije kri!“ je mislil.	A
Umival se je dolgo, drgnil je z vso močjo dlan ob	dlan.	”Težko se izmije kri!“ je mislil.	A
naslonila se je ob zid in je oprla lice ob	dlan.	”Hude sanje ...	A
vse do nohtov porasle z dolgimi kocinami; le	dlan	je bila tako nemarno in spolzko gola, kakor	A
zbodla bucika. Prestrašil se je in je položil	dlan	na prsi; srce je kljuvalo enakomerno, ali kljuvalo	A
je žgalo v lica in občutil sem, da naju silna	dlan	rahlo in skrbljivo vzdiga proti žarkemu nebu	A
gorami; tam na brdu tiha koča, mati na pragu,	dlan	nad očmi -”Kaj ti si, Mate?“	A
sedel v travo, noge skrižem, suho brado uprto v	dlan.	Manca ni odgovorila in zato je odgovarjal	A
dve gubé sključen mojster orglar; obraz, ob	dlan	naslonjen, mu je bil ves razdejan od velike	A
tukaj, ali oboje vidim pred seboj kakor svojo	dlan,	nič mi ni skritega; vidim, kako bom živel in	A
slovo, kakor je potreba!“ Nagnil je glavo ob	dlan	in se je zamislil. ”Glej, Pavle, malokdaj	A
bogastvu.“ Nato je iztegnila roko, odprla je	dlan	in na dlani se je krčilo živo srce; ranjeno	A
rojen na Prisojnici, poznam vso faro kakor svojo	dlan	... ali številke devetindevetdesete ne poznam	A
s kreljutmi; kerub božji, odprl je človeško	dlan	in pokazal: ecce vulnus! in je odgovorilo, kakor	A
dal, pošteno bom dal.« Pihnil si je čez odprto	dlan	in menil: »Toliko mi je za pest grošev.Ne rečem	A
rodovite livade. Azrael pa je pritiskal ognjevito	dlan	na čelo, za katerim je kraljevala večna modrost	A
zaklicati na pomoč, ali na usta se ji je položila	dlan,	da ni mogla dati glasu od sebe.Pač pa ji je	A
radosti na tla, ko si je Gusić lizal ranjeno	dlan	ter hotel od bridkosti omedleti.To vama je bil	A
izpustila roke ter je še dalje opazovala njegovo	dlan.	Končno je slovesno izpregovorila: »Ne streljaj	A
Trlepa. Trlep je segel v žep, si dal zlatnik na	dlan	in stegnil roko proti Majnhalmu. »Vreden je	A
Odrinil je oglavnico raz uho in prislonil	dlan.	Nič.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 81 181 281 381 481 581 681 781 881 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani