deleuze (101-200)

dojeti kot samozadostne oblike želje, dokazujeta	Deleuze	in Guattari, ampak kot rezultat premeščanja	C
struktura želje prekrije to nekrožno premeščanje,	Deleuze	in Guattari označita za četrti ojdipski paralogizem	C
ojdipska premestitev želje, kot jo definirata	Deleuze	in Guattari.Premestitev kot specifična operacija	C
produkcije "družino" za družino. Na posameznih mestih	Deleuze	in Guattari sama ugotavljata, da sta se v analizi	C
shizofrenije. Dejstvo sodobnih družb je, ugotavljata	Deleuze	in Guattari, da Ojdip in psihoanaliza najbolje	C
afirmativnega, pozitivnega mišljenja, kakršnega je	Deleuze	ves čas zagovarjal zoper heglovstvo, kaže kot	C
Deleuzove definicije heterogene strukture; ker	Deleuze	singularne točke razume kot neke sestavne dele	C
ločilo med smerema. Čeprav se torej zdi, da je	Deleuze	popoln bralec, kolikor se v interpretacijah	C
psihoanalitik gospodar kodiranja, kot pravita	Deleuze	in Guattari, ampak samo to, da lahko psihoanalitik	C
svoje zveze s teorijo teles; očitno je, da je	Deleuze	skupaj s to zvezo prezrl tudi njeno dvoumnost	C
razlik k pravi heterogenosti; heterogeno, pravi	Deleuze,	je vselej tisto vmes, nikoli sama dvojica oziroma	C
očitnih razločevanj. Zato ne zadošča, da se	Deleuze	v Bergsonizmu sklicuje na idejo kvalitativne	C
bledo sliko dane heterogenosti, ali kot pravi	Deleuze,	za njen "način danosti", ne pa za pravi generativni	C
dualizma. Ker izhaja iz dvojega kot danega,	Deleuze	nikoli ne more premisliti tega, kar je med njima	C
heterogenost iskati tam, kjer nastaja, tega se je	Deleuze	popolnoma zavedal; to je navsezadnje jedro njegove	C
za foucaultovsko "sliko" in filmsko podobo,	Deleuze	tega videza nikoli ne pomišlja razcepiti na	C
patriarhata, kot sta francoska teoretika Gilles	Deleuze	in Félix Guattari, so nedvoumno namenjali prednost	C
okoliščinah. Vzporedno z Reikovimi opažanji Gilles	Deleuze	v svoji študiji mazohizma trdi, da se mazohist	C
subjekt tako navzven kot navznoter. (147) Gilles	Deleuze	in Félix Guattari, Anti-Oedipus: Capitalism	C
odlično primerjavo Eugena Hollanda med naprednimi (	Deleuze	in Guattari) in reakcionarnimi koncepti tega	C
Straus, New York, 1941, str. 163. (401) Gilles	Deleuze,	"Coldnes and Cruelty", v: Masochism, Zone, New	C
Acconci (Fresh Acconci, 1995). (447) Glej Gilles	Deleuze	in Félix Guattari, Anti-Oedipus: Capitalism	C
oizvajanja pomena. (502) Za facialnost glej Gilles	Deleuze	in Félix Guattari, "Year Zero: Faciality", v	C
Delacroi Eugène	Deleuze,	Gilles op. 147, op. 551; moškost; ojdipska struktura	C
DeKooning, William	Deleuze,	Gilles Derrida, Jacques	C
intelektualcev (Foucault, Barthes, Derrida,	Deleuze)	.To je bilo še toliko lažje zaradi njegovih teoretski	D
organov«, ki jo je uvedel Artaud in sta jo razvila	Deleuze	in Guattari - gre za razstavljanje in rekombiniranje	D
žirija na čelu s francosko režiserko Emilie	Deleuze	in tremi gracijami svetovnih platen, Debro Winger	D
filozofskih tekstov. In prav o njih je Gilles	Deleuze	dejal, da bo naslednja doba, to stoletje (morda	D
ki smo jih prebirali v davnih osemdesetih:	Deleuze,	Guattari, Foucault, Žižek...Končno nekaj, kjer	D
zelenih Isabelle Durant (promet) in Olivier	Deleuze	(okolje). Odhod dveh zaščitnikov okolja ni	D
celo filozofskim peresom. Slavni filozof Gilles	Deleuze	je ravno za ta časopis napisal nekaj nepozabnih	D
državnim oblastem«. Francoski filozof Gilles	Deleuze	je tedaj v pismu La Repubblici zapisal: »Negri	D
dobri prijatelj, žal pokojni filozof Gilles	Deleuze,	septembra 1988 dal za Le Magazin Littéraire	D
emeljitelji - in to zaradi povsem drugih reči! Tudi	Deleuze	je rad trdil, da sta za filozofske knjige ključni	D
nastanek skupne knjige Kaj je filozofija?, je	Deleuze	rekel, da to zanju sploh ni noben problem, saj	D
slišati neverjetno, se je vendarle zgodilo, da je	Deleuze	postal tako rekoč doksa našega časa, nanj se	D
vsi pričakovali, glede na to, da je bil sam	Deleuze	eden najbolj izpostavljenih kritikov psihoanalize	D
Deleuzom vzpostaviti 'filozofski dialog'. Prav	Deleuze	je bil tisti, ki je močno svaril pred tem konceptom	D
pokušino. Vzemimo Hegla, filozofa, ki ga je	Deleuze	najbolj goreče sovražil (Deleuze je sicer avtor	D
filozofa, ki ga je Deleuze najbolj goreče sovražil (	Deleuze	je sicer avtor znanega gesla 'treba je pozabiti	D
amoposredovanje identitete, ki se zatrdi v absolutu.	Deleuze	pa je na drugi strani mislec čiste pozitivnosti	D
je bil konec koncev naslov knjige, ki jo je	Deleuze	napisal skupaj z Guattarijem (lahko bi jo strnili	D
geslo 'Treba je pozabiti na Ojdipa'). Tudi tu je	Deleuze	prav najbolj izpostavljeni nasprotnik psihoanalize	D
povzemati, tako da se moram tu ustaviti. Sam	Deleuze,	ki je bil zavzet bralec in natančen analitik	D
stoletju (Jaspers, Heidegger, Habermas, Fink,	Deleuze,	francoski poststrukturalizem idr.), nato pa	D
smejijo le še v sanjah. Kakor vprašanje uglasi	Deleuze	v Podobi-Gibanju: »Kateri je tisti 'prazen nič	D
oče, katerega odsotnost se nenehno vrača.	Deleuze	še enkrat: »Od tod posebna pomembnost Velikega	D
Foroom	Deleuze,	Podoba-gibanje: »Kriminalna zarota bo kot organizacija	D
vznemirjate: »Iščem premikajočih se slik«. Kakor je	Deleuze	odkril Bergsona-film: »Kljub Bergsonovi vse	D
Tako rekoč prijateljstvo med njimi, če ima	Deleuze	prav, ko pravi, da prijateljstvo ni iz zaupanja	D
drugim mu je tekst - Superpositions - posvetil	Deleuze)	.Eden od njih je tudi drugi ustvarjalec predstave	D
filozofskemu marketingu«, kot ga je imenoval Gilles	Deleuze.	A trideset let in približno trideset knjig kasneje	D
njegovo delo so vplivali Platon, Hegel, Lacan in	Deleuze,	je odkrit kritik tako analitičnih kot postmodernističnih	D
avtorji, ki sprva zavrnejo koncept subjekta (	Deleuze,	Lyotard, Foucault), tega na določeni točki prisiljeni	D
objavami, prevajalec iz francoščine (Lacan,	Deleuze,	Virilio, Baudrillard, Negri ... ), sodelavec ali	D
sodobni modni poststrukturalizem avtorjev, kot so	Deleuze	in Guattari, Hardt in Negri, ne glede na to	D
koli. A s pomnožitvijo njenih interpretacij (	Deleuze,	Agamben, Derrida, Negri ...) postaja tudi vse	D
stoletja in ob njegovem koncu (Lacan, Foucault,	Deleuze,	Derrida, Badiou).V naslovu ene izmed Derridajevih	D
izbranih avtorjev. Naslednja naj bi bila Gilles	Deleuze	in Paul Virilio. Ženja Leiler	D
to sredi šestdesetih let opozoril tudi Gilles	Deleuze,	Jacques Lacan, ki se z mazohizmom ukvarja v	D
izobraževalnem sistemu, v središču zanimanja Gilles	Deleuze	in Félix Guattari.΄»In to skorajda v takšni	D
Lacan, Michel Foucault, Louis Althusser, Gilles	Deleuze,	Felix Guattari.Pred dvema letoma pri štiriinsedemdes	D
Konec umetnosti zadeva predvsem filozofijo - Če	Deleuze	ne bi šel v kino, bi bil na istem kot Hegel	D
presenetil tako filozofsko kot filmsko javnost.	Deleuze	je po Pelkovih besedah oba filmska zvezka napisal	D
pripomoček, s katerim filozofija misli samo sebe. »Če	Deleuze	ne bi šel v kino, bi pristal na istem kot Hegel	D
povojnega filma, čas, ki ga francoski filozof Gilles	Deleuze	označi za krizo podobe akcije.Zakaj kriza?	D
iz katerega se je film doslej hranil,« pravi	Deleuze.	Realizem kar nenadoma ne ustreza več, potrebujemo	D
ustvarjen v čisto določenem univerzumu. Zato, pravi	Deleuze,	je afekt vedno radikalno nov - najraje pa se	D
agoniji (močan estetski vpliv: Pasolini, F. Bacon,	Deleuze)	.V centru sodobnih umetnosti Trafó, jedru madžarske	D
Rossellinijevi Evropi '51, ko se spogleda s fabriko.	Deleuze	v Podoba-čas: »Tovarna je zapor, šola je zapor	D
kmalu po izidu prebiral v Widener knjižnici.	Deleuze	kot glavni ideolog pred-edipalnosti, ko analizira	D
Nekateri vplivni sodobni filozofi, kot so Gilles	Deleuze,	Alain Badiou in psihoanalitik Jacques Lacan	D
možmi, kot so Barthes, Foucault, Lacan, Derrida,	Deleuze	..., se pri enaintridesetih poroči z mlado Bolgarko	D
možmi, kot so Barthes, Foucault, Lacan, Derrida,	Deleuze	... Pogovor z dr. Emilom Cesarjem	D
deleuzovski način opazujejo iz perspektive 'drugega'.	Deleuze	namreč pravi, da se resnična - prava - literatura	D
primerjave, da ne bi ostalo pri antitezi (še	Deleuze	je imel Antiojdipa). Lepo-kot-dosežek?	D
prav problem niča, kar je predlagal že Gilles	Deleuze.	Njegova teza je, da Nietzsche heglovski »pozitivnosti	D
Foucault, Althusser, Lacan, Derrida, Barthes,	Deleuze	- intelektualna zgodovina bo potrebovala desetletja	D
koncu so tu "postedipalci", eksistencialisti,	Deleuze	in Guattari in tako dalje.Dialektično se ta	D
in Heidegger postane član nacistične stranke.	Deleuze	in Guattari iz "prededipalnosti" delata postedipalno	D
poglejte, kako iz rokava stresajo razne Levinase,	Deleuze,	Bubre. Rusov ni, ampak nismo jih pozabili.	D
univerzalnega (Les constructions de l'universel) ter	Deleuze	in psihoanaliza (Deleuze et la psychanalyse	D
univerzalnega posredno obravnava tudi knjiga	Deleuze	in psihoanaliza, v katerem se je avtorica lotila	D
psihoanalize? David-Ménardova je v času, ko je bil	Deleuze	še živ, sproti prebirala njegova dela, ko so	D
psihoanalize predvsem zaradi dela Antiojdip, ki ga je	Deleuze	napisal skupaj s Felixom Guatterijem.V tem delu	D
Lacan, Derrida, Foucault, Althusser, Barthes,	Deleuze	... vsi so odšli pred njim. Rodil se je v	D
Veliko in Majhno, kot ju v Podobi-gibanju vidi	Deleuze?	»V prvi temi čezmerni človek naseljuje okolje	D
zaupanja, podjetne goljufije. Kot se sprašuje	Deleuze	v Bartleby ali formula: »So to lažni bratje	D
kolonializma. Evropska teorija (Derrida, Barthes,	Deleuze	in Guattari) se zdi neuporabna, ker ne temelji	D
filozofskega rodu, ki sta ji pripadala tudi	Deleuze	in Foucault.In prav »najbolj melanholični v	D
sem ga namreč srečal na straneh, na katerih	Deleuze	z Nietzschejem odkrije, da so filozofi postali	D
teh re-vizitiranih toposih, razumemo, kaj hoče	Deleuze	reči, ko govori o konceptualnih likih kot junakih	D
Kaj je filozofija?, ki sta jo napisala Felix	Deleuze	in Gilles Guattari.Ali obratno, ne vem več.	D
Descartesov cogito, ki ga kar naprej opevata filozofa	Deleuze	in Guattari. Preostanek dopoldneva sva prebila	D
. 1998.10.16 KULTURA.TXT:42803 . / Gilles	Deleuze	leta 1980 Logika smisla - nov prevod francoskega	D
Lepše metafore bi si francoski filozof Gilles	Deleuze,	ki je ves svoj opus zasnoval na iskanju teritorijev	D
granitne kocke (ja, ja, pisalo se je leto 1968), je	Deleuze	strnil ves svoj dotedanji filozofski opus in	D
samemu avtorju. Na zavihku Dialogov, ki jih je	Deleuze	vodil s Claire Parnet leta 1977, najdemo v kratki	D
psihiatrije); in končno knjige, v katerih je	Deleuze	spregovoril »pour son compte«, v svojem imenu	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani