nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Deleuzova slava je v Franciji zlagoma naraščala vse do njegove smrti leta 1995 in naprej, ko pa se ga je s četrtstoletnim zaostankom naposled polastila anglo-ameriška akademija, pa je nenadoma videti, da je postal ena najvplivnejših sodobnih intelektualnih figur, k čemur so obilo prispevale tudi nekatere uspešnice njegovih čedalje številnejših učencev (tako npr. nedavno prevedeni Imperij Negrija in Hardta). Kakor je slišati neverjetno, se je vendarle zgodilo, da je Deleuze postal tako rekoč doksa našega časa, nanj se obilno sklicujejo vsi, od klasičnih akademskih filozofov prek umetnostnih gibanj in kulturne kritike do ne nazadnje celotnega antiglobalističnega revolta. Neverjetno zato, ker Deleuzov razvejani, zahtevni in intelektualno pogumni opus ni ravno kandidat za popularnost in je obenem tako samosvoj, da ga ni mogoče zlahka umestiti v kakšno smer niti si ne prizadeva ustvariti kake šole.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani