beseda (701-800)

in spremljala njun vedno živahnejši pogovor.	Beseda	je dala besedo, in glej čudo!Česar bi Lovrek	A
nasprotnikovi drznosti zastala gladko tekoča	beseda,	na njegovo lice pa je legel skorajda bedast	A
grem zdajle od vas, gospod Miklausin! Dobra	beseda	ne zaleže, naj odloči sodnija.« Miklausin	A
zagotavlja Lovrek z drhtečim glasom, »nobena moja	beseda	ni bila namenjena vam ...« »Vida, ali	A
tesno približa. Živahno in prepričevalno mu teče	beseda,	nenavadno mehak je njegov glas. »Izseli	A
mojega očeta vrnete Beli dvor. To je moja zadnja	beseda.	« Miklausinov žolti, tudi v dobrih urah	A
to res?« je vprašal Lovrek hripavo. »Častna	beseda!	« Prijatelja sta se spogledala.	A
a pričujoča sila se je bila pobrigala zanj?	Beseda	slutnja mu uganke ni znala razrešiti, in tudi	A
slučaj, je ugovarjal notranji glas, to je revna	beseda,	to so bergle za tiste, ki želijo vse razložiti	A
ironiji nisem zapazil na nji ničesar, vsaka njena	beseda	je pričala o vestnem, poštenem trudu ... Celó	A
je, da povem to reč na kratko, a usodepolna	beseda	mi nikakor noče izpod peresa.Radovoljno in s	A
Gospodična Butnikova je skrbno pazila, kedaj bi se ji	beseda	ustavila, da bi mogla ona sama vplesti kakšno	A
ljubezen ... Ta lepi, žalostni obraz gospé Murnove;	beseda	”poezija“, s katero je Peter vselej spajal svoja	A
govoril nemško, zato se je zdela Janu tista	beseda	toliko strašnejša, ker mu je bila napol tuja	A
cesti mu je nenadoma udarila v misel tista čudna	beseda	govornikova.Postal je in se je ozrl.	A
globoko je čutil to strahoto, kakor da je bila	beseda	naravnost njemu in krohotoma zalučena v obraz	A
je bila z rdečimi črkami zapisana govornikova	beseda.	”Dobro je govoril!	A
Vaterlandsloses Gesindel...“ ”Kaj tebe briga ta	beseda?	Koga zadeva?	A
se je ozrl po omizju; morda je bila še druga	beseda,	še skrita misel v njegovem pogledu, zakaj vsi	A
veter ti ne bo dihnil v lice in tudi ne zla	beseda	in ne teman pogled ...Tako se bo vzdignila iz	A
tisočkrat tisoč vsakdanjih stvari porodila prava	beseda,	ki zdaj še čaka, da pride njen čas.	A
prisežem, da nisem bil v srcu hudoben. Moja	beseda	je bila od nekdaj zapoved in zato sem bil pač	A
naše razočaranje starcev, kaj naše spoznanje!	Beseda	več na popisanem papirju!... Razočaranje otroka	A
dolgem romanju izpremeni ali zabriše posamezna	beseda,	morda se malo predrugači slog - ampak prvotno	A
večer, v sanjah Petrovih, je bila napisana prva	beseda.	”Kod si hodil do noči?“ je vprašala mati	A
pomembne stvari, vse po vrsti in po pravici. Vsaka	beseda	je že na videz razodevala, da ne laže.Ali vse	A
Ali veste, kakšna je prva in srednja in zadnja	beseda	vsakega stavka?Noga!	A
prejšnjih časov prešerni pogled, kje predrzna	beseda,	široka kretnja?Pogled je nemiren in zamišljen	A
široka kretnja? Pogled je nemiren in zamišljen,	beseda	šepeče in se zatika. Umetnik je nagnil glavo	A
storiji, več ne vem. Genila me je ena sama	beseda,	ki jo je bil lačni študent napisal najbrž čisto	A
nazadnjaštva, -- in ubita je še komaj porojena svobodna	beseda.	Napósled jo blagoslovi in pokoplje naš največji	A
gledal izpod tihih vék v drugo stran - snov!	Beseda,	ki jo je bil nalašč tako uganil in postavil	A
so ti teknili?“ Videl sem, da je brizgnila	beseda	naravnost na srce. In ko je šel, sem stopil	A
Kadar se je oglasila v kakšnem kotu živahnejša	beseda,	takoj so se vzdignili vsi obrazi in v očéh je	A
dalje: ”Zunanjost človeka pa je tudi kakor	beseda:	le bistra pamet razloči, kaj je laž in kaj je	A
niso zanič. Tam je gromovnik, saj ga poznate:	beseda,	glas, oko, brada, gesta, vse razodeva gorečega	A
poti in bi ga ne bil pozdravil, zato da bi me	beseda	ne izdala.Vsak Peter je zatajil svojega Krista	A
bližnjega, torej v tisto življenje, kjer vlada	beseda	namesto misli, kjer pred truščem in vikom trepetaje	A
posebno v vaših razmerah.“ Marijci zastane za hip	beseda	na jeziku.Ali kmalu se osvesti in kri ji zalije	A
EDINA	BESEDA	Med najbolj zgodnjimi in najbolj razločnimi	A
očitno mi je bilo, da stoji prav tik za to ustno	beseda,	ki čaka, da stopi nanjo ter se razodene ljudem	A
vsakem obrazu, na vseh tisočerih je molčala	beseda,	ki se je bila ustavila na robu usten.Pokleknil	A
jim kdo blagohotno svétoval: ”Govôri, komur je	beseda	dana!“-- Tako govoré: Ni glavna stvar, da je	A
človek k prijatelju; rodila se mu je bila v srcu	beseda,	ki jo mora izreči.In vendar vé natanko, da mu	A
podobo, ah, samo senco tistih večerov. Ni mi dana	beseda	tako resnična in sladka kakor njej, čisti in	A
mogoče grešiti z dejanjem, ostane še misel in	beseda	...Dobila sem nekoč pismo, tako umazano, da bi	A
drobna kaplja ... Zdi se mi, da je bila ena sama	beseda;	ne spominjam se več nanjo ... Ali ni bilo tako	A
sem, da mu je ležalo na srcu in da mu je bila	beseda	težka, pa sem si mislil: le govóri, jaz ti ne	A
spodobnemu tujcu. Posebno zoprna ji je bila	beseda	o politiki; in kakor politika, tako je tudi	A
”Zares! ... Dom, ti prelepa	beseda!	Družina, ti sveti pojem!“	A
poln; govoril je mehko, sladko, vsaka njegova	beseda	se je izlila človeku v dušo kakor med.Tudi Možina	A
lica; gledala pa me je tako zabodeno, da mi je	beseda	kar zastala na jeziku. Nisem si mogel takoj	A
usta so govorila tako naglo, da je bila ena	beseda	za dolgih devet. ”Jaz imam otroka, otroka	A
Vse je tiho in slovesno; človeku upade srce,	beseda	mu zastane; še molil bi, ali spomina božjega	A
stran 108 . / Počasi je kanila s testenih usten	beseda	za besedo, kaplja za kapljo stopljenega cukra	A
cerkvi kakor vzdih. ”Nespametna je bila taka	beseda!	“ je pomislil Lenart. Potrkal je še in je prosil	A
da je obseden!“ In res je bila vsaka njena	beseda	kakor kaplja krvi. Iz gruče je planil k Lenartu	A
stanovitna, ne prepodi od praga izkušnjavca.“	Beseda	je za besedo kanila iz ust, kakor kaplja za	A
Nekako sramežljivo in plaho me je pogledal in	beseda	ni hotela gladko naprej.Ko je govoril dalje	A
”V očigled! - Torej to je tista preklicana	beseda!	Da mi ni prišla prej na misel!“	A
preblediš - tam spodaj se je oglasilo; mračna	beseda,	kakor vzdih in stok.Preblediš; slab si, osramočen	A
”Res? ... Ali ti nobena druga	beseda	ne kane na jezik... nobena toplejša?“ ”Čemu	A
ogleduješ ... kakor da bi knjigo bral!“ ”To je	beseda!	... Ná, le vzemi jo, to knjigo, in jo še sama preberi	A
ena sama! Da bi v ustih bila ena sama trda	beseda,	ena sama!“-	A
pobegnila v izbo. Luščili smo še pozno v noč,	beseda	pa ni marala več gladko iz ust.Dušil jo je smeh	A
je bila mahoma bušila iz dna bolečine prava	beseda:	”Živali!	A
zasvetile in govoril je glasneje. ”O, kako lepa	beseda!	Saj to je - dovolj za en večer!	A
in bolj zbadljiva nego prijazna je bila njena	beseda.	»Ali nisi slišal sinoči?	A
14 . / Jerneju so se zašibila kolena; tudi	beseda	mu je bila tiha in počasna, glas ni mogel iz	A
krivični gospodar; tvoj pogled povelje, tvoja	beseda	ukaz.Jaz pa sem te videl v svojem srcu, kako	A
Jernej. Temán pa je bil Sitarjev obraz, njegova	beseda	je bila hitra in osorna, mrko je gledala družina	A
natanko je pogledal. »Torej, tako je zdaj	beseda,	tako je napisana: hlapcu ne pravice, ne postave	A
ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoja	beseda	in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico	A
pripovedoval, čemu bi prežvekaval? Vaša je sodba in	beseda,	ne moja!Vi ste zdravnik; pokazal sem rano, pa	A
kruha na svetu. Bog je ustanovil postavo; božja	beseda	pa ni kakor dežnica, ki jo do večera popije	A
dajte, če ste krščanski človek, če je božja	beseda	v vašem srcu, tja me vodite, kjer je pravica	A
odprtimi, polnimi zlobe in sovraštva. Vsaka	beseda,	izgovorjena s hripavim glasom, izbruhnjena siloma	A
šepetajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna	beseda	se ni oglasila, zato ker so bili angeli v sobi	A
nekoliko osramočen; rekel sem mu naravnost,	beseda	je kar planila z jezika: ”Povedali so mi	A
Ne vem, še zdajle to uro ne!	Beseda	je pač, bleknil sem jo bil nalepem, ponedolžnem	A
pot in za spomin!“ Pobral sem nagelj; nobena	beseda	mi ni hotela več na jezik, čeprav jih je bilo	A
če jo dražijo z menoj. Pismo je kakor živa	beseda;	koj občutiš, če je beseda resnična, ali ne;	A
Pismo je kakor živa beseda; koj občutiš, če je	beseda	resnična, ali ne; koj vidiš, če je pisanje srčna	A
Rekel je nemško besedo, ki je ne maram povedati.	Beseda	pa je pomenila toliko, da je bila moja mati	A
zabrusila v lice: ”Uklenjenega so te gonili!“	Beseda	hi bila hujša od pljunka in od udarca.Tako je	A
Nisi prav storila! Kje je tvoja	beseda,	dekle?Zatajila si jo pred oltarjem, pred samim	A
sem vprašal. Pogledal me je izpod čela in	beseda	mu je šla težko z jezika. ”Služit smo jo	A
Njen mož bo tam in pijan bo!“ Ta	beseda	mi je vsekala v dušo, od njé same sem bil že	A
mi je razgretost polegla; pil sem zlagoma in	beseda	mi je tekla veselo.Vsekrižem so frčale trde	A
roko ter se pobratil z njimi. Toliko zaleže,	beseda,	čeprav je neprijazna, samo da je človeška.	A
Tako sem govoril in še drugače.	Beseda	mi je tekla kakor nikoli.Kar je bilo grenkega	A
Mati je izpregovorila; čutil sem, da ji je	beseda	težka. ”Zato sem šla tako daleč s teboj,	A
ga tajil!“ In blagoslovil me je, ko je bila	beseda	komaj izgovorjena.Z lahkimi nogami, ves svež	A
uho ni slišalo takega glasu. Katera je bila	beseda,	ki je odklenila vrata, vzdignila zapah, pred	A
Rahlo spi to verno zaupanje; vzbudi ga ena sama	beseda,	ena sama bežna misel.Joj nama, Anka, da bi ga	A
sva si iz oči v oči in sva izpila do dna. O	beseda,	nerodna krščenica, le za hlapčevsko delo ustvarjena	A
ptičke pod nebom ... še mi starci betežni ...“	Beseda	se mu je ustavila, glas se mu je prevrgel v	A
teló, samó še časih zaspana, komaj razumljiva	beseda...	Anka je bila zadremala in ko se je omnibus	A
pomočí, sama po sebi. Padla je med ljudstvo	beseda,	- in v trenotku je sklilo mogočno drevó, ki	A
prositi, ali minilo je kakor tren, ni ji mogla	beseda	iz grla in gledala mu je srepo v obraz.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani