beseda (901-1.000)

bila imenitnejša nego stvar in gesta večja nego	beseda.	Nepotrebna tragika; solzna ‚oda mrtvemu hrošču	A
Ker ste tako hudo neumen! Vsaka vaša	beseda	- če se spomnim nanjo, se smejem do solz!“	A
”Rad jo imam!“ ”To je moška	beseda!	“ je vzkliknil Ferjan in je udaril s pestjo ob	A
moreš pozabiti na tiste čase, ko je imela vsaka	beseda	tudi svojo misel!“ Koncem mize, v tobakovem	A
Samo ti ne!“ Kačur je hropel,	beseda	mu ni hotela iz grla. ”Vlačuga, očitno se	A
”Tako je! To je bila	beseda:	naj gre, kamor hoče!“ In šel je brez slovesa	A
ko so se vračali, so bili graščaki. Sladka	beseda,	mehka roka, zlata obljuba, lep smehljaj - to	A
solzne. ”Torej ni še, ni še prijateljstvo prazna	beseda,	z dimom in vetrom bežeča!Torej ni še, ni še	A
sram, da bi plačal obresti; dovolj bi mi bila	beseda	ali vsaj prijazen pogled; saj nisem oderuh.	A
opravil svoje opravilo, je bila zadnja prijazna	beseda:	”Nikogar ne izpusti, vse po vrsti jih premotovili	A
zaničevati sam, je bilo delo težko, se mi je	beseda	uprla.Spoštovanje ne prenese nobene laži, ne	A
Videla se nista že dokaj let, ali prisrčna	beseda	se je upirala, ni hotela iz ust. ”Tako sem	A
smeh je bil zmerom glasnejši in svobodnejši,	beseda	je tekla brezobzirnejše.Stari Traven je bil	A
zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postala si	beseda!	Ko si stopila na jezik, te v srcu ni bilo več	A
slabič malosrčen. Kako me je pekla v srcu vsaka	beseda,	ki sem jo izpregovoril, ker sem jo moral izpregovoriti	A
bila, kar je šinilo takrat mimo srca, komaj	beseda	je bila, mimogredé in napol izgovorjena.”Kaj	A
name je zapisala trpljenje in ponižanje; njena	beseda,	Nina, je plakat v pustinji!--	A
sladak in zdelo se mi je, da je vsaka njena	beseda,	vsaka kretnja natanko premišljena; kakor na	A
posebnega, - a v takih trenotkih dobi vsaka	beseda	svoj skrivnosten pomen. Bolnica je dihala	A
srda šinila v obraz, oči so jo zaskelele in	beseda	ni mogla iz stisnjenega grla.Dvignila je pest	A
trenotek vsi - rane so bile povsod, kamor se je	beseda	doteknila.Pisar je poizkušal spraviti razgovor	A
zbeganega in tankočutnega otroka, ki mu pade žala	beseda	na srce kakor udarec s pestjo, se je izpreminjala	A
svečo. Kako se je glasila tista neprijetna	beseda?	Kdo jo je izpregovoril?	A
vse je bila le senca; roka je segala v zrak,	beseda	se je izgubila v samoti. In obšel jo je neizmere	A
globočini mojega srca. V vsakem človeku je skrita	beseda,	ki je ne more in ne sme izreči in ki bo napisana	A
gladke bele polti in mrzlogrškega profila, toda	beseda	mu je ugasnila na jeziku, Bog vedi zakaj, in	A
Zato ker niso bile samo sanje. Vsaka	beseda,	izgovorjena v tisti strašni, nemirni noči, je	A
zaslutil, da so tam daleč zašumeli gozdovi.	Beseda	se je porodila v srcu, izpregovoril sem jo ponevedoma	A
dandanašnji mu pride iz ust rajši cekin nego pametna	beseda	... pa se je povzdignil v nadoblačne višave in	A
se tiče tistih srebrnikov ... je bila prav lepa	beseda	... ampak varno jih spravi!“ Zaloputnil je	A
kdo spoznaj, kje kri in misel, kje suknja in	beseda?	Na sebi ne moreš, kako bi na sosedu?	A
Felicitas, temveč Urška je!“ ”Čemu to -- kam ta	beseda?	“ je planil Grivar, kakor da je bil izpregovoril	A
zatonilo in je ostal en sam srebrnik -- kje je	beseda,	ki bi se je strašil, kje je roka, tako močna	A
šel med šobasta gobezdala ... vsaka njih in moja	beseda	je bila klofuta čisti resnici ... pretvarjali	A
zgodb nisem doživel.“ . / . / stran 52 . / ”	Beseda	vas razodeva in glas, da ste doživeli!Odkod	A
izgubil srebrnike tisto noč?“ ”Počemu ... ta	beseda?	“ je zajecljal Grivar, pa je zardel od sramu	A
z nožem prerezal trušč; in komaj je švignila	beseda,	je planil krik iz tisočerih ust. Grivarja	A
Grivarja je udarilo, da je prebledel. ”Odkod ti ...	beseda?	Odkod ... spoznanje?“	A
sebi v sramoto in gnus, plamen brez gorkote,	beseda	brez glasu, telo brez duše!Tako je bilo zapisano	A
na starost in smrt. Malenkosten dogodek, ena	beseda,	en pogled - in zastala mu je sapa ob strahoti	A
nerazumljive. Kaka malenkost, kaka neprevidna	beseda,	-- in sedel bi v tinti ...“ Stopal je čez trg	A
miloščina, vdovi in siroti sladka tolažba.	Beseda	je šla pred njo, kakor gre cerkovnik s kadilnico	A
toda vedela je, da je bila nagnusna in krivična	beseda.	In čutila je ob hladu, ki ji je bil dahnil na	A
premestila drugam; zoper tak ukaz ne zaleže ne	beseda,	ne vzdih.Pospravljal je svoje stvarí že tretji	A
smehljale, kakor da bi frfotala krog njih ljubezniva	beseda,	čakala diha in življenja.‚Mislila sem, dragi	A
ste ravnali jako pametno; nikdar vam ni ušla	beseda,	ki bi vam jo sedaj lahko očital.In vaše ljubeznive	A
hudega?“ Pogledal je materi v obraz in vesela	beseda	mu je zastala na jeziku.Stala je pred njim suha	A
nebeško, tam pa je bila zvonka in resnična vsaka	beseda,	je imela vsaka povest svoje čisto živo in jasno	A
Mislim, da jih nima!“ je rekel počasi, toda	beseda	se mu je gredoč ustavila. ”Kako bi imel rogove	A
skrit na vekomaj. Govoriš s svojim bratom, ali	beseda	je votel zvok, ne razodene ničesar; umolkneta	A
Tako je ... animal! Domača	beseda	bi ne pomenila nič, bi ne mogla povedati in	A
uro. Razgovarjali smo se v popolnem soglasju;	beseda	je samo spopolnjevala besedo, ni ji odgovarjala	A
gozdni poti, tesno objeta; molčala sta, da bi	beseda	ne motila pokoja, ki je bil v njunih srcih,	A
človeka sredi najveselejše ure neko težko čustvo;	beseda	zastane v grlu in misli blodijo bogvekod po	A
misel k tlom. Res je najbrž, da bi mi tekla	beseda	glajše in veselejše, če bi ... če bi bilo vsaj	A
bila že zdavnaj na papirju, v zraku in v ušesu;	beseda	nova, beseda lastna pa se brani papirja, noče	A
na papirju, v zraku in v ušesu; beseda nova,	beseda	lastna pa se brani papirja, noče na jezik, ne	A
razcvelem srcu prvikrat napol zavedno zgenila nova	beseda;	v tistem hipu, ko je prvikrat, napol še v sanjah	A
kar je videl, se mu jezik ne gane, mu noče	beseda	iz ust.In kar nazadnje siloma, jecljaje in šepetaje	A
luč. . / . / stran 12 . / Mnogokdaj ti je	beseda	okorna in težka, skriva se, boji se, kakor plah	A
naglas govorečega, je sram ljubezni. Ali vsaka	beseda,	iz sramu zatajena, bi te vekomaj žgala na srcu	A
... Kako je nenadoma tako težka moja	beseda,	tako polna solz, kako se bolestno trga iz prestrašenega	A
snažno, gosposko pisanje; vsaka črka, vsaka	beseda	je bila popolnoma podobna trdemu, porogljivemu	A
Klobuk postrani, roka iztegnjena v pozdrav,	beseda	prisrčna: ”O, učitelj Šviligoj!Po kakšnih	A
napotil, ne brez hude misli... njegova zakotna	beseda	razodeva in njegov od greha trudni obraz!“	A
Kaj so meni in kaj sem jaz njim? Vsaka moja	beseda	je bogokletstvo, vsaka moja kretnja je nespodobnost	A
nespodobnost, vsaka moja misel greh. In vsaka njih	beseda	mi je neumnost, vsaka njih kretnja hinavščina	A
nenadoma laže in svobodneje pri srcu; zakaj	beseda	je bila izpregovorjena in misel se mu ni zdela	A
zašepetal tako tiho, da mu je na ustnicah ostala	beseda.	Gospodar je odprl duri nastežaj.	A
se zabliskale oči in zmerom glajše je tekla	beseda.	”Kaj se vama zdi,“ je vprašal župnik prešerno	A
ste ga krstili?“ Babici se je stisnilo srce,	beseda	ni hotela iz ust. ”Krstili!“	A
skelelo, če sem se obrnil na postelji. Ne udarec -	beseda	je glavno, pogled!‚Na, Polikarp, pankrt!‘	A
njegov glas, toda krepak, tako da se je razlegala	beseda	jasno prav do stopnic pred cerkvijo. ”Lepo	A
časa v tla, ali kam v stran, zato da je bila	beseda	premišljena in tehtna. In nato je vprašal vselej	A
bil prišel v deželo sam Antikrist; ne božja	beseda	ni zalegla več in ne človeška.Polje je ležalo	A
Povesili so glave; odgovor je kipel iz srca,	beseda	si ni upala na jezik. - Kaj nas učiš	A
je pogledal s temnim, sovražnim pogledom, in	beseda	ji je zastala.Videlo se je, da je siloma zadrževala	A
ljubil žive ženske. Ni hinavščina, ni gola	beseda,	ni sladka pesem, temveč preizkušena in potrjena	A
velika, težka in grenka. Vse njih nehanje, vsaka	beseda	in vsak korak se ravna po neizprosnih ukazih	A
dneh. Nobena stvar, nobena misel in nobena	beseda	ni bila prikrita med njima. Ker sta bila	A
”Saj ni to ... ni tako ...“	Beseda	se mu je zatikala, glas mu je bil zamolkel in	A
samo na zunaj, samo za svoje vrstnike. Vsaka	beseda,	vsaka kretnja, vse velja drugim, se je preračunjeno	A
trpljenja, da ga ne izkričí in ne izjoče nobena	beseda.	Noč za nočjó: cink, cink, cink ...	A
prazna sapa v nič izgubila njegova prijazna	beseda;	zato še pogledal ni, temveč je razsodil:	A
dalo več razločiti, kdo je kričal, komu je bila	beseda	namenjena in kaj je pomenila; kletev se je zagozdila	A
pesem o smrti, če bi govorila, kakor je bila	beseda	v srcu ...Pred nama, nad nama, vse okoli naju	A
lepih žensk. Njen pogled, njen smeh, njena	beseda	- vse samo božje razodetje!Ni lepše govorice	A
slovo in samota, me je zabolela vsaka nemila	beseda,	ki sem jo izpregovoril, in vsaka nemilamisel	A
besede; to se je natanko poznalo: prej je prišla	beseda	iz srca, pozneje le še iz namočenega sladkorja	A
bili ... šele včeraj je prišla v mesto ... pa je	beseda	kar lovila besedo ...“ Vedel sem, da govori	A
Anka?“ ”Dovolj je bilo nocoj - zakaj še ta	beseda?	“ ”O, nikoli ni dovolj!	A
Prav blizu se stisnite k meni; tako ne gre samo	beseda	do besede, temveč tudi misel do misli in resnica	A
Preveč je grenka moja misel, da bi jo potrdila	beseda	iz vaših ust.“ ”Resnična je torej ...“	A
prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra	beseda!	Ampak ni prišel sam.	A
razsodil župan. Ampak kaj je človeška sodba in	beseda!	Kadar pride zlodej po svoj davek, je hujši od	A
stran 79 . / Županu je od strahu zastala	beseda	in še rok ni mogel vzdigniti.Tat in razbojnik	A
veste, oče, kaj je romanje, in grenko‐vesela	beseda	popotnikova zadene na gluha ušesa. Romal bi	A
skrb je na vseh obrazih in globoka potrtost.	Beseda	gre z jezika, kakor cekin z dlani, in oko se	A
doline šentflorjanske! O, miruj, jezik, molči,	beseda!	Srce trepeče, proti nebu se vzdigajo misli ...	A
delo je tuje, vzraslo iz tujih tal, vsaka tvoja	beseda	je tuja, zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani