adorno (31-130)

množični prevari«. Max Horkheimer in Theodor W.	Adorno:	Dialektika razsvetljenstva. Filozofski fragmenti	D
sta na frankfurtski univerzi predavala Theodor	Adorno	in Jürgen Habermas.Odkar je januarja hči teroristke	D
je pač vzgojila občinstvo z okusom, ki bi ga	Adorno	imenoval meščanski convenu - ta pa v glasbi	D
svojem eseju o eseju najprepričljiveje utemeljil	Adorno,	ki ga Grdina (resda ne zaradi sloga) zavrača	D
že obrne, iger bo v vsakem primeru dovolj.	Adorno	je nekoč dejal za psihoanalizo, da so v njej	D
Kje? Vidi se samo	Adorno.	Spodaj je Marx.	D
revije Maska na Metelkovi 6 v Ljubljani. M. Pe.	Adorno:	ob 100. obletnici rojstva Jutri bo stota obletnic	D
projekcija tega, kar nekdo hoče videti v njih. Ko je	Adorno	je pisal o fašistični množici, je opozoril na	D
razbijajo hierarhijo ali, kot bi rekel stari	Adorno,	vnašajo kaos v red.V osemdesetih je bil ne samo	D
množične kulture bistveno razlikovala. Če je	Adorno	stavil na elitno umetnost, je Benjamin afirmiral	D
nasprotju s Puhovskim pa je Tóthova poudarila, da	Adorno	prepoveduje, da bi se odrekli upanju, utopiji	D
utopiji in mesijanstvu. Poudarila je še, da je	Adorno	- četudi deklarirani ateist - vztrajal pri ideji	D
študenti pritrditi obema stranema, saj so tako	Adorno	kot njegovi študentje vztrajali v svoji poziciji	D
dvajsetega stoletja, med njimi nemara največ	Adorno,	ki je človekovo usodo in srečo po Schillerju	D
interpretiral ameriški basist Paul Plishka, Lauro	Adorno	italijanska mezzosopranistka Bruna Baglioni	D
brez družbene pogodbe. Hm, kaj bi si šele kak	Adorno	mislil o našem času! Samo občudujem lahko voljo	D
moderne, kot se je izrazil filozof Theodor W.	Adorno.	Omenimo Gustava Klimta, od katerega je dobila	D
temo modernizma in postmodernizma zastavila	Adorno	in Heidegger, na temo konca umetnosti pa Hegel	D
20. ap, 22. artist, 25. solo, 27. Vries, 28.	Adorno,	30. Oneal, 31. nastil, 32. kalma, 33. Arsak	D
Ljubljana, 2004, 272 str., 4430 SIT. Ko je	Adorno	pred tremi desetletji zapisal stavek, »Samo	D
strastno glasbo, je navdušeno sodila Alma Mahler,	Adorno	pa je zapisal, da so njegova dela simbolični	D
vedno ne razumem, kaj ima z vašo glasbo opraviti	Adorno?	V času Begnagrada kar precej.	D
številne glasbene prakse in koncepti, ki jih je	Adorno	sicer metal čez svoj plodni teoretski krov.	D
gostija za ušesa« je bila »žalosten vsakdanjik« (	Adorno,	v zvezi z lahko glasbo).Državno gledališče naj	D
grozne, da jih v bistvu ni mogoče povedati. Že	Adorno	je rekel, da po Auschwitzu ni več poezije..	D
Auschwitzu je barbarsko, je leta 1949 izjavil	Adorno.	To stališče je pozneje sicer hkrati utemeljil	D
značilno za avtoritarne osebnosti (Theodor	Adorno)	, in je v tem pogledu vsekakor Voditelj.Stoodstotni	D
bodo spregovorili o mislecih Frankfurtske šole (	Adorno,	Benjamin, Fromm, Habermas, Horkheimer, Marcuse	D
svetom (Evropo). Kar zadeva Freuda, Theodor	Adorno	je trdil, da v sodobnem upravljanem svetu in	D
potem, ko spozna resnično ljubezen med Lauro	Adorno	in Enzom Grimaldom.Še več.	D
pa mora darilo overoviti vojvoda Antoniotto	Adorno.	Charlotta je slikarka in želi slikati portrete	D
Med pevci so izstopali basist Robert Hale kot	Adorno,	baritonist Michael Volle kot Tamare, mezzosopranistka	D
torej storiti? (Lenin), Avtoritarna osebnost (	Adorno)	, O svobodi (Mill), Onkraj svobode in dostojanstva	D
Demokracija in vzgoja (Dewey), Avtoritarna osebnost (	Adorno)	in Izvor človeka (Darwin). Če nočemo ničesar	D
Slaba stran tega je, da je Kant, tako kot	Adorno,	postal ime, ki označuje svoje lastno filozofsko	D
Slaba stran tega je, da je Kant, tako kot	Adorno,	postal ime, ki označuje svoje lastno filozofsko	D
izkušenosti«, »Gibanje proti-in-onkraj«, »Zakaj	Adorno?	« in »Komentarji k intervjuju s Tonijem Negrijem	D
ichard) G(ere), 32. Ni, 33. prha, 35. Els, 36.	Adorno,	38. Almaden, 40. sito, 42. Dea, 43. Orle, 44	D
avtonomne misli (Kant, posebno Hegel, Marx,	Adorno,	Horkheimer) je odkrival temelje kulture (neo	D
prepričanih, da je šel svet k vragu, na primer	Adorno,	ki mu proti koncu njegovega življenja prav nič	D
teorijo frankfurtske šole, ki jo je soutemeljil	Adorno	(1903-1969), razvijal naprej na povsem svojski	D
umetniška in ne zgolj vsakdanja. Šteger: Odkar je	Adorno	oznanil konec literature, se ta slogan zelo	D
Klemperer, K. Weill, Foss, Hindemith, Krenek,	Adorno,	Bartók, Stravinsky, Nabokov, Th.Mann, Szell	D
Inteligenca kot moralna kategorija	Adorno	o intelektualni refleksiji, Hobsbawm o nacijah	D
Extra za prevod Alessandra Baricca. Theodor W.	Adorno	(1903-1969) velja za »najtežjega«, celo »najbolj	D
v Dialektiki razsvetljenstva uporabila prav	Adorno	in Horheimer - kulturne industrije.Rdeča nit	D
kako »v današnji družbi sploh še biti človek«.	Adorno	eksplicitno uporabi sintagmo »inteligenca je	D
Rahmaninov, čigar »zakonita naslednika« vidi	Adorno	v Gershwinu in popevki, ima pri tem vlogo aporije	D
izrabljali kot vabo na trnku. Filozof Theodor	Adorno	je razlagal, da je likovna umetnost v tretjem	D
razpravah pritoževal filozof kulture Theodor W.	Adorno.	V svoji Estetski teoriji, ki je izšla po njegovi	D
literatura zehanja vredna stvar«. Filozofija	Adorno:	Minima Moralia Analiza družbenega značaja	D
značaja umetnosti. Med glavnimi vprašanji, ki jih	Adorno	razčlenjuje tudi širše, velja izpostaviti predvsem	D
poznega kapitalizma? Če na kratko povzamemo, je	Adorno	naredil posebno sintezo Hegla, potem Kantovega	D
ospredju za številne zahodne intelektualce.	Adorno	je namreč napisal besedilo v času, ko se je	D
krajših prispevkih, ki sestavljajo knjigo, je	Adorno	pod takšnimi plastmi prepoznal začetke izkoriščanja	D
ekonomskega suženjstva in razvoj nacizma. Seveda,	Adorno	je bil marksist in kot so že nekateri ugotavljali	D
množična prevara in zaslepljenost? Theodor W.	Adorno	je v svojih delih pokazal, kako sodobna kulturna	D
je le osvoboditev od mišljenja, je opozoril	Adorno.	Moralna avtonomnost človeka je ključnega pomena	D
znanstvenega proučevanja, kot je nekoč zapisal	Adorno.	Seštevke odgovorov, zbranih na v anketi postavlje	D
predstojnikov.« Impulz nevpadljivosti, ga poimenuje	Adorno.	Kakor Nezemljani, ki nas opazujejo iz balonov	D
takšnih razmerah se dogaja to, na kar je opozarjal	Adorno	v svojem razmišljanju o nemškem šlagerju med	D
* * *	Adorno	ni skoparil s poimenovanji za Stravinskega;	D
Janzen!	Adorno	in Stravinski sta na isti strani.Edini, ki obstaja	D
da mu je zanj vseeno, je lažnivec.« Theodor	Adorno	popularni kulturi očita, da je umetnost, ki	D
ni tako. Literatura ima, kot je trdil denimo	Adorno,	utopično (ta je približno povezana z njeno fikcijskostjo	D
hišo, pod streho katere so domovali Theodor W.	Adorno,	Jürgen Habermas ali Hans M. Enzensberger, že	D
smeh, kot ga razumem sama, od tistega, kar je	Adorno	poimenoval napačen smeh.V ZDA je, denimo, napačnega	D
je naš«, kot se je izrazil Michel Foucault.	Adorno	je govoril o umetnosti svojega časa, Bloch o	D
Kar, 34. ponev, 35. Jordan, 37. sinoda, 38.	Adorno,	39. Sotlar. 23	D
jo podajali nekateri misleci, denimo Theodor	Adorno.	Jela Krečič	D
manipuliranega individualizma« (Max Horkheimer, Theodor	Adorno,	Michael Foucault) do »anomičnega privatizma	D
je izrekel teoretik frankfurtske šole Theodor	Adorno:	Kdor želi svobodo, mora tudi računati s problemi	D
prepoznavanje interpretov, skladateljev, del. Ko je	Adorno	diagnosticiral opero za odvečno obliko, je hkrati	D
predvsem psov. Slovita nemška sociologa Theodor	Adorno	in Max Horkheimer sta v zvezi s tem ugotavljala	D
prednikom moderne emancipirane komorne glasbe (	Adorno)	.Ne le sociološko, temveč tudi slogovno je omenjena	D
zlasti Kant, Merleau-Pontyjeva fenomenologija ter	Adorno.	Zlasti obe knjigi iz leta 1993 sta neposredno	D
barbarstva?« Ko sta Max Horkheimer in Theodor W.	Adorno	med drugo svetovno vojno v ameriški emigraciji	D
zasluga frankfurtske šole, ki sta ji pripadala	Adorno	in Horkheimer, je bila prav v tem, da je znova	D
kako so mu vendarle zavezane. Kot je zapisal	Adorno,	pravo vprašanje ni, kaj je danes Hegel za nas	D
totalitarizem. Totalitarna zavest, pravi Theodor	Adorno,	nima ene same oblike, komunistične; tudi kakemu	D
tej točki videl dlje kot sicer produktivnejši	Adorno.	Danes bi lahko rekli, da je Benjamin v svoji	D
ideološke konstrukcije subjekta, medtem ko je	Adorno	do konca stavil na rekonstrukcijo subjekta in	D
So take kritike destruktivne?	Adorno	naj bi postavil temelje filozofije v glasbi	D
fantazijo, ki se ji sintagma »salonsko ciganstvo« (	Adorno)	prilega kot ulita.Tej potpurijevski zvočni maneži	D
nazaj: pri Einaudiju so bili Gramsci in Brecht,	Adorno	in Borges, Goethe in Gogolj kot doma.Na zahteve	D
mnenja tudi nemški filozof in sociolog Theodor	Adorno,	ki je govoril o »postauschwitzkem izobraževanju	D
tekač, Bled, foot, rja, Snežnik, Ra, okret,	Adorno,	Adenauer, K. A., rimesa, ski, evkalipt, žele	D
930.1	ADORNO,	Theodor Wiesengrund Beležke o literaturi/	D
Wiesengrund Beležke o literaturi/ Theodor W.	Adorno;	[prevedli Mojca Savski ... (et al.); spremna	D
Pahorjev roman, Soroseva ekonomska analiza,	Adorno	in Berdjajev ter grško-slovenski slovar Glavna	D
šole oziroma kritične teorije družbe Theodor W.	Adorno	je pri nas znan po filozofskih, socioloških	D
grič, 5. kaprol, 11. Raman, 13. osliček, 15.	Adorno,	17. talina, 18. vile, 19. Mlav, 21. Ir, 22.	D
Hitchcock Mozartova Čarobna piščal, pravi nekje	Adorno,	je bila eden redkih, nemara zadnjih trenutkov	D
sta to imenovala Walter Benjamin in Theodor W.	Adorno.	Če to ugotovimo, pa še ne pomeni, da se moramo	D
intelektualce (Brecht, Benjamin, Bloch, Marcuse,	Adorno,	Habermas, Sloterdijk ...). Ob S. Unseldu bi	D
ne njena pravica do obstoja, je začel T. W.	Adorno	svojo Estetiško teorijo.Trideset let po objavi	D
začetkov civilizacije. Filozofa Theodor W.	Adorno	in Max Horkheimer sta v Odiseju prepoznala prvega	P
eksperti (kot trdi popolnoma neargumentirano	Adorno	in za njim ponavlja Pompe)?In ko nas prijetno	P
podiplomskega študenta družboslovja vprašate, kdo je bil	Adorno,	praviloma ne ve.Prišlo je do sistematičnega	P
ki ni nujno dediščina komunizma ‐ Marcuse,	Adorno	in Fromm niso bili del stalinističnega aparata	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 31

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani