nova beseda iz Slovenije
| Rossija v pervoj polovine XVI v. 151, 181.)., | F. | Kaempfer. Das Russlandbuch... 97. 93 Pri tem so | B |
| za najbližjega Bogu. V nasprotju z mnenjem | F. | Kaempferja sicer lahko ta poskus ocenjujemo | B |
| arhiva starih aktov. Literatura Adelung | F. | Siegmund Freiherr von Herberstein. SPb., 1818 | B |
| K večjem lahko tudi Dragotína bere, N. in | F. | nikákor ne! Ljuba mati! | B |
| rad sprejemal moje mnenje, če ga je želel, dr. | F. | Sušnika, ki je name spodbudno vplival, ko je | B |
| Zlasti je bilo to vidno, ko sem povabil kanonika | F. | Kimovca, da bi v okviru oddelka predaval o gregorijanskem | B |
| Solange Corbin, Edith Gerson Kivi (Kiwi), Luigi | F. | Tagliavini.Tem in še drugim predavateljem so | B |
| uvrstili tudi Carl Dahlhaus, Zofia Lissa, Hans | F. | Redlich, R. B. Lenaerts, H. Federhofer, C. V | B |
| uspeh, pozdravili podpredsednik slovenske vlade | F. | Hočevar, predsednik Slovenske akademije znanosti | B |
| J. Westrup, J. Keldyš (Keldysh), P. H. Lang, | F. | Noske, B. S. Brook, K. G. Fellerer, J. Bužga | B |
| akordih, Zborih in Novi muziki, tako G. Krek, | F. | Gerbič, E. Adamič, E. Hochreiter, St. Vurnik | B |
| sonatni formi v slovenski glasbi in kreativnosti | F. | Šturma (K. Bedina), o ustvarjalnih rezultatih | B |
| aktualni v okviru slovenskega osvobodilnega boja ( | F. | Križnar), in o razvoju glasbenega šolstva v | B |
| ne more. Šele veliko kasneje sem s pomočjo | F. | X.Šalde, angleškega kritika W. H.Patera in Nietzscheja | B |
| na kritiko tako zviška. Navedel sem mu misel | F. | Brunetiera, da od Boileauja pa vse do srede | B |
| označuje idejo, opisano na mestu 133d5-7, torej nek | F, | katerega druge stvari so podobe.Drugič lahko | B |
| Medtem sem bil sam stisnjen med zidom in F-jem. | F. | ni govoril dobro angleško, toda razumel sem | B |
| Zrak! In | F. | je začel lajati tudi na Whita ... NE SE JEBAT | B |
| razliva po poljih ... (Eneida, prvi spev, prevod | F. | Bradač, cit.Frelih, 1998, str. 97) | C |
| Krasa in Kranjske, je izpod peresa Ljubljančana | F. | Hohenwarta (1830).V svojem vodniku po Postojnski | C |
| pisec zemljepisnih učbenikov preteklega stoletja | F. | Jesenko pozna v svojem Občnem zemljopisu iz | C |
| niso uvrščali jam. Znani učbenik Geologija | F. | Hauerja (1878) omejuje "kraško področje" na | C |
| Vodilni nemški speleološki učbenik geologa | F. | Krausa (1894) definira kras kot površinski pojav | C |
| Q - skupni vodni odtok, A - porečje v km2, | f | - spremenljivka (1/3 pri računih, ki navajajo | C |
| cavicola Kollar). Leta 1832 je naš entomolog | F. | Schmidt opisal v Postojnski jami najdenega prvega | C |
| Kenkom, univ. prof. A. Seliškarjem in fotografom | F. | Barom je dr. Šerko predstavljal vez s predvojnim | C |
| stvarnih navedb o nastajanju kapnikov je omenil že | F. | Nagel, a je malo verjetno, da bi Gruber poznal | C |
| ujel jamskega hrošča drobnovratnika, ki mu je | F. | Schmid l. 1832 dal ime po ljubljanskem muzejskem | C |
| vojska metafor, metonimij, antropomorfizmov." | F. | Nietzsche, O resnici in laži v zunajmoralnem | C |
| še kak urbar, statut ustanove in podobno. | f) | Na tem mestu bi rad omenil še nekaj virov, ki | C |
| zwey vrbaria de anni 1494 et 1496. Alia lito. | f, | ent. fol. 60, Casten N. 6, schuber N. 4. Poleg | C |
| ambter dienend. Pod tem je še mlajši zapis: Vide | f. | 26 kaufrecht zu Sulzbach.Med njima je z rdečim | C |
| zaobljene, prelomi mehkejši, stebla črk višja, ? in | f | pa se ponekod že koničasto spuščata pod osnovno | C |
| stilizirano risbo roke z iztegnjenim kazalcem ( | F) | .Te oznake lahko uvajajo krajše besedilce, lahko | C |
| tudi s kvantitativnimi metodami, analiziral | F. | Weibels v svoji monografiji o xantenskem zemljiškem | C |
| Natural History: A Selection. Prevedel John | F. | Healy. Harmondsworth: Penguin, 1991. Proust | C |
| pomanjševalnice: Lenčica, ovčice ...). Ali kot trdi | F. | Bernik: "Jenko je bil od začetka do konca pesniškega | C |
| Makarovičeva, Strniša, Taufer, Zajc, Snoj (Geister in | F. | Zagoričnik) - se je loteval graditve svoje poetike | C |
| Gustav Ipavec. (Glej Šivic 2002: 65-66, in še | F. | Levec, Ljubljanski Zvon, Kje so moje rožice | C |
| izdaj Jenkovih pesmi po letu 1865 v nav. delu | F. | Bernika, str. 216, 217. To sta primera z oznako | C |
| prošnji ustreže pod pogojam da plača takso 20 | f." | Najrevnejšim so sprejem v občinsko zvezo zelo | C |
| in so tam dobili od ženina Janez Osoleta 5 | f." | Petje pred nevestino hišo na predvečer poroke | C |
| med philadelphijskim nadškofom dr. Edmondom | F. | Prendergastom in mariborskim škofom dr. Mihaelom | C |
| d / M k / M d / M | f | / M d / M (refren) f / M | C |
| d / M f / M d / M (refren) | f | / M e / Ž b / M | C |
| e / Ž b / M | f | / M b / M f / M b / M | C |
| f / M b / M | f | / M b / M f / M (refren) rahle fonetične variante | C |
| f / M b / M | f | / M (refren) rahle fonetične variante (-er | C |
| Zentner, Jakob B. Rath, C. J. Cooper, Wan. | F. | Schoener. 1. decembra 1901 je prevzel pastorsko | C |
| Charles Kercsmar, ordiniran 1944, upokojen, | F. | Peter Muhr, ordiniran 1967, Jimmy Werley, ordiniran | C |
| Lehigh School District in pomagal pastorju dr. | F. | Flisserju.Naučil se je madžarsko in dobil v | C |
| v gotskem stilu je pripravil arhitekt Edwin | F. | Durang iz Philadelphie v Pensilvaniji, ki je | C |
| ustanovil jo je philadelphijski nadškof dr Edmond | F. | Prendergast. Tega dne so slovenski katoliški | C |
| Philadelphio k prevzvišenemu nadškofu Edmondu | F. | Prendergastu.Ta je dal dovoljenje za ustanovitev | C |
| Pensilvaniji. Philadelphijski nadškof dr. Edmond | F. | Prendergast je uradno ustanovil slovensko župnijo | C |
| ustanovil philadelphijski nadškof dr. Edmond | F. | Prendergast.Pred ustanovitvijo je bilo precej | C |
| secunda', saj je njen 'causa prima' logos". | F. | Pediček razlaga naravo znanstvenega jezika med | C |
| dela." Dvoravninskost v jeziku znanosti pa | F. | Pediček izpeljuje iz de Saussurovega strukturnega | C |
| prizadevanjem po njenem definiranju, ki jo po | F. | Pedičku kompenzirajo "deskripcija [= opis], | C |
| pomenskosti terminov v znanosti pravzaprav ni. | F. | Pediček obžaluje, da se nekatere znanosti "znanstvenijo | C |
| kot preizkusni kamen znanstvenega mišljenja | F. | Pediček na več mestih opozarja na troje stopenj | C |
| ostalih žanrotvornih sredstev". Skupni simbol je | F | (fizična sredstva). b) Morfološka sredstva | C |
| I. Fizična sredstva ( | F) | 1. ekstenzivnost žanra (E) | C |
| razvijajo se in niso tako veljavni kot nekdaj. | f) | stvaritev (kreacija).Nastanek novega žanra in | C |
| pustil vsaki pesmi njene lokalizme." Zato je | F. | Prešeren o Vrazovi zbirki upravičeno izrazil | C |
| oblikovanja in prišla do naslednjih ugotovitev: | F. | Milčinski je razgrajeval folklorne pripovedne | C |
| Od fonetične transkripcije, ki jo je rabil | F. | Ramovš, odstopi le v nekaj primerih, da olajša | C |
| študentskih letih in zgledno prizadevnih samoukov ( | F. | Kramar, Š. Kühar), ki sta prerasla v zrela folklorista | C |
| 1. Fizična sredstva ( | F) | [1. ekstenzivnost žanra (E), 2. horizontalno | C |
| prihodu v Ljubljano ni smel iz vojašnice (Prestor, | F. | 1921: 9). 30. 7. 1914. Praga (Češko) | C |
| od starešev in ne od serodnikov ...« (Prestor | F., | 1920: 18). Padlim prijateljem je posvetil tudi | C |
| sta oba filozofa nanj odločilno vplivala. Pri | F. | Jacobyju (Fragmente der griechischen Historiker | C |
| fragmentov iz njegovih sicer izgubljenih del ( | F | 1a‐373).Izvirajo predvsem iz del gramatikov | C |
| problematiko prepričljivo obravnaval (12, 28, 8‐12 = | F | 111) in našel ravnotežje med vplivi obeh zvrsti | C |
| široko kot časovno oddaljene dogodke (prim. | F | 9); za dogodke, ki so bili bližje njegovemu | C |
| posebno naklonjenost do svojega rodnega mesta ( | F | 236), kar je opazil tudi Strabon, ki je omenil | C |
| kritiziral in obravnaval čim bolj racionalno ( | F | 31a,b), iz svoje pripovedi je skušal črtati | C |
| vrstic, kar bi ustrezalo 600 tiskanim stranem ( | F | 25). Ohranjenih je le malo naslovov: Za Evagoro | C |
| tôn Herodótou historiôn) v dveh knjigah (T 1; | F | 1‐4), za katerega so napačno smatrali, da je | C |
| Zgodovine je ohranjenih zgolj 19 fragmentov ( | F | 5‐23), ki so zvečine kratki in neizpovedni; | C |
| Zgodovina Filipa, ki jo je objavil po letu 324 ( | F | 330).Iz njega je ohranjenih prek 350 fragmentov | C |
| Makedonskega, saj obsega »dejanja Grkov in barbarov« ( | F | 25), pri čemer je bil Filip II. sicer osrednja | C |
| in verovanj, veliko vsakdanjega, mitološkega ( | F | 381), nenavadnega in čudežnega (thaumásia | C |
| npr. pravljični opis čudežne dežele Meropis, | F | 75c).V Zgodovini Filipa je tudi veliko ekskurzov | C |
| opisujejo »čudežne« dogodke in pojave (8. knjiga, | F | 64‐84), dalje poglavje o atenskih politikih | C |
| atenskih politikih 5. in 4. stoletja (10. knj., | F | 85‐100), ki kaže, da je Teopomp pri obravnavanju | C |
| vlado Dionizija I. in II. (406/5‐344/3 pr. Kr.; | F | 183‐205).Celotno delo je bilo napisano v izrazito | C |
| retoričnem in bogato okrašenem slogu (prim. T 34; | F | 225), prepletenim z gorgijanskimi govornimi | C |
| je z moralnega gledišča obsodil tudi Filipa ( | F | 27).Pogosto je čisto v novinarskem stilu pisal | C |
| Filipovem dvoru in je prepotoval velik del Grčije ( | F | 25).Za starejša obdobja je uporabil različno | C |
| Zgodovinarji, ki v spisu nastopajo, so pri | F. | Jacobyju[393] našteti kot avtentični, tako npr | C |
| literarnega. Za prvo možnost se je zavzemal predvsem | F. | Cumnot,[394] za drugo M. Caster.[395] Čeprav | C |
| življenjsko pot in si pri tem pomagal s spomini | F. | de Fabricea, ki je bil osem let njegov izbranec | C |
| času, kot je deloval Skilak iz Kariande. [48] | F. | Creutzer je z izrazom logografi neustrezno | C |
| klasično zgodovinopisje«. [59] Izdaja besedila: | F. | Jacoby, FGrHist 1.Prevod in opombe G. Pobežin | C |
| Atene. [234] Prevod G. Pobežin po izdaji: | F. | Jacoby, FGrHist 70. [235] Geslo se kljub | C |
| [237] Prev. in opombe G. Pobežin po izdaji: | F. | Jacoby, FGrHist 115. [238] V letu 404 v Atenah | C |
| Geschichte schreiben soll, München 1965. [393] | F. | Jakoby, Fragmente der griechischen Historiker | C |
| Fragmente der griechischen Historiker. [394] | F. | Cumnot, Alexandre d'Abonotichos.Une épisode | C |
| [921] Namreč Umajadske in Abasidske. [922] | F. | Petrach, »Familiar Letters«, 8, v: M. E. Cosenza | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |