nova beseda
iz Slovenije
Dragotin Cvetko: V prostoru in času, poved v sobesedilu:
Med njimi o vlogi glasbe v slovenski protestantiki in izbranem slovenskem glasbenem delu (A. Rijavec), o operni reprodukciji v ljubljanskem Stanovskem gledališču, o evropski operni produkciji in o kompozicijskem stavku W. Stricciusa ter D. Lagkhnerja (J. Sivec), o glasbenih instrumentih na srednjeveških freskah na Slovenskem (P. Kuret), o slovenski cerkveni pesmi v 18. stoletju in glasbeni umetnosti pozne renesanse ter baroka na Slovenskem (J. Höfler), o elementih ekspresionizma v glasbi (M. Bergamo), o slovenskem glasbenem ekspresionizmu (I. Klemenčič), o glasbenem deležu v mariborskem gledališču do konca 19. stoletja in razvoju slovenskega samospeva (M. Špendal), o ustvarjanju A. Ivančiča (D. Pokorn), o sonatni formi v slovenski glasbi in kreativnosti F. Šturma (K. Bedina), o ustvarjalnih rezultatih M. Kogoja (B. Loparnik), o koralnih fragmentih v ljubljanskih arhivih (J. Snoj), o ustvarjalnih značilnostih J. B. Dolarja (T. Faganel).
Ob teh
obsežnih in vrednih natisih se mi zdi prav navesti še prispevka o glasbi, aktualni v okviru slovenskega osvobodilnega boja (F. Križnar), in o razvoju glasbenega šolstva v slovenskem etničnem prostoru do leta 1918 (C. Budkovič). Posebej naj omenim skrbno obdelano in komentirano dokumentacijo Gallusovega opusa (E. Škulj); posebej zato, ker je avtor zahtevnega pregleda edini, ki se ni šolal v ljubljanskem muzikološkem seminarju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani