že (1.001-1.100)

Srečal sem jih, ko sem šel iz fabrike. KANTOR:	Že	dobro!Oskrbnik odide.	A
KOPRIVEC: E, vseeno je. Petkrat sem	že	volil, pa še nikoli nisem vedel, koga. KANTOR	A
Vzdihne in séde. KANTOR: Je bila	že	tako božja volja.Pustimo na miru mrtvece!	A
vzame drugo steklenico v roko: E, si bomo	že	sami točili; ni zoprno opravilo. PRVI KMET	A
Kajžarji so se vam spuntali, a? KANTOR: So se	že	skesali. DRUGI KMET: Zdaj se že vsak pastir	A
KANTOR: So se že skesali. DRUGI KMET: Zdaj se	že	vsak pastir kuja, če mu ne rečeš gospod; prej	A
vam moram nekaj, prijatelji, kar mi je bilo	že	oddavna pri srcu.Zato da me boste poznali, da	A
POLJANEC: Tudi jaz pojdem, prav kmalu pojdem. Vse	že	čutim, da so vrata nastežaj odprta. DIONIZ	A
. / . / stran 76 . / Na tisto kljuko sem	že	pred štirinajstimi dnevi obesil vrv.Zdaj jo	A
pride kmalu, še pred polnočjo ... na stopnicah je	že	morda, morda že na hodniku ... MRVA: Kaj trkaš	A
pred polnočjo ... na stopnicah je že morda, morda	že	na hodniku ... MRVA: Kaj trkaš, fant, na moje	A
MRVA: Kaj trkaš, fant, na moje srce? Ali je	že	tako spačen moj obraz, da se otrokom smili?	A
Pojdem se z njo pogovarjat na polje.	Že	mnogokdaj mi je povedala tako prečudne novice	A
gnilem jabolku, ki je okužilo zdrave? Saj je	že	tvojo besedo obsenčila moja žalost. DIONIZ	A
zažvižgal s polja moj prijatelj vihar ... čuj,	že	vdrugič!...	A
ZDRAVNIK: Zato da bi molčal z njim! DOLINAR:	Že	sinoči sem ti mislil povedati ... ko sem potrkal	A
tiste ure - ni bilo več; niti v spominu ... Ali	že	takrat sem slutil, da so moje noge preslabe	A
se ti tresejo! Z enim očesom si se vzdramil,	že	te je strah teh sanj! Odpri še drugo oko ... in	A
govoril z menoj. In smejala sem se ... ves čas,	že	od parka sem se mi je tako smejalo vse od glave	A
Do besede! ... Ali pa je morda za take stvari	že	od vekomaj eno samo pismo ... tako kakor fraze	A
- v očeh ti je zapisano, da si vse razumela	že	od začetka. Zato ni resničen tvoj smeh ... in	A
premočna ta pijača; izpraznil si merico, pa si	že	slab in bolan ... Vstane.	A
da se je čas razmaknil za leto dni in da je	že	davna preteklost, kar je bila komaj sedanjost	A
spominu. Komaj si ugledal spomladansko sonce, so	že	veselejše tvoje oči, so lica že toplejša, prej	A
spomladansko sonce, so že veselejše tvoje oči, so lica	že	toplejša, prej tako bleda ... Zasanjalo se ti	A
tisto lepo noč ... in komaj si me ljubil, je bilo	že	trpljenje v tvojem srcu, je bila bolezen v tvojih	A
Iz sanj si govoril, iz puste noči; zdaj pa je	že	blizu tvoje veselo jutro, blizu tvoj svatovski	A
poznam. MRVA: Ali zdaj ne štejem več ur, štejem	že	minute, ko pojdem na pot tudi jaz.In vesel sem	A
zaradi trpljenja. MRVA: To odnesite, vse je	že	mlačno; in brž pristavite. Mati na desno.	A
menoj še tisoč let življenja in da ga je bilo	že	tisoč let.Kakor da bi stal na visoki gori, v	A
oslepele so oči, noge so ob kantonih	že	omahovale; ne trpljenja več in ne bridkosti	A
Še nocoj pride, moje srce ne laže ... Ali je	že	pozno v noči? MRVA: Blizu je deveta - moja	A
meni je ura bíla, poklicalo me je razločno,	že	je na okno potrkalo. POLJANEC: Kako ti je	A
Lepe dolge sanje.	Že	so mi oči vse trudne, trepalnice težke.Rad bi	A
mi oči vse trudne, trepalnice težke. Rad bi	že	spal, ali treba je čakati; dočakati moram, kar	A
... Ali ne prihajata po stopnicah, ali ni	že	potrkalo na duri? MATI: Upihnila bom svečo	A
... Oder je	že	ob zadnjih besedah zmerom svetlejši, kakor da	A
se nižje, čisto blizu, ne vidim te ... Saj so	že	slepe moje oči, moja roka je od kamna ...Roko	A
vreden! Kadar se nagne dan, stopi v to izbo;	že	slišim voz na klancu in voznikov bič.Pride,	A
Pravi, da mu je Peter imé in da je umetnik.	Že	to je črno znamenje!Doline šentflorjanske ni	A
prešestvuješ!... . / . / stran 71 . / Naj bi	že	bil umetnik in postopač, ljubi moji - kmalu	A
ntflorjanska uprla pohujšanju? Sovražnik je blizu, je	že	za plotom!Nečistost se je spečala z umetnostjo	A
DACAR: Kdo bo blagajnik? ŽUPANJA: Ti	že	ne, motovilo pijano! NOTAR županu: Jaz	A
smo poslali učitelja Šviligoja. Nedolžen je	že,	ampak je treba tudi bistre pameti. CERKOVNIK	A
Nesnaga! ŽUPAN: Ne samó nedolžen, tudi star je	že	učitelj Šviligoj. Kadar se povrne ter nam razodene	A
je bilo? EKSPEDITORICA: Tak povejte, povejte	že!	CERKOVNIK voha po zraku: Zdi se mi, da	A
branite se! Zakaj sovražnik, izkušnjavec, je	že	blizu, je že v izbi, je že v dušah!Iztegne	A
Zakaj sovražnik, izkušnjavec, je že blizu, je	že	v izbi, je že v dušah!Iztegne obedve roké,	A
izkušnjavec, je že blizu, je že v izbi, je	že	v dušah!Iztegne obedve roké, gleda svečano	A
je občutilo, da se bližajo grenki časi... Davi,	že	proti jutru, se mi je sanjala čudna reč.Tista	A
skoro po resnici pred dvajsetimi... ali koliko	že	bo... pred petindvajsetimi leti... NOTAR jezen	A
Taka je moja beseda. CERKOVNIK: Smo	že	naredili!Že vse prav!	A
CERKOVNIK: Smo že naredili!	Že	vse prav!Zbogom! vzame klobuk in suknjo.	A
Zbogom! vzame klobuk in suknjo. NOTAR:	Že	dobro.Župan je predsednik!	A
Županja v izbo. Je	že	takó, cenjeni Kankordat s Francoskega!Niste	A
prestrašen: Tak tiho govori, tak nikar ne vpij, kdor	že	si!...Moj Bog, kaj sem storil, da si poslal še	A
odskoči, naglas: Kaj? ŽUPANJA iz izbe: Ali bo	že	mir, ali ga ne bo? ŽUPAN ves ubit: Tak	A
ŽUPANJA: Ták tiho!... Kdor	že	si, odkoder že si: greh poznaš in znamenja njegova	A
ŽUPANJA: Ták tiho!... Kdor že si, odkoder	že	si: greh poznaš in znamenja njegova, Bog se	A
pred oknom: Ali ste še za mizo ko so vrata	že	zaklenjena?...Temnó je bilo tam, pusto in prazno	A
zameri, pa nikar ne raznašaj te sramote, kdor	že	si! PETER nekoliko užaljen, nekoliko zaničljivo	A
komaj da sem ga nastavila na ustna željna, pa ga	že	izlivaš! -Jacinta, vélik grad bo tvoj, si rekel	A
Poljubil ti bo nogo prvi, drugi in tretji morda -	že	četrtemu še šolna ne boš pokazala več!Preveč	A
Jacinta, jaz sem bil nekoč umetnik. JACINTA:	Že	mnogokrat si rekel, da si bil. PETER: A zdaj	A
me sovražiš? Saj ženskam drugače nisem zoprn,	že	mnogo znanja imam v tej lepi dolini, debelega	A
ampak dela ni nič, nedolžnosti ni, vse ceste so	že	izhojene; čednost frfotá radovoljna v pohujšanje	A
Pozdravim devico, toliko da jo pogledam -	že	okoli vratú; in izkaže se, da ni devica.In ko	A
govoril? Premalo mi je tvoje duše, Peter, ko je	že	itak moja! Zdaj sam ne vem nazadnje, čemú ves	A
JACINTA: Bog s teboj! ZLODEJ: O	že,	o že - samo premalo je!Tako smo rekli, da bi	A
JACINTA: Bog s teboj! ZLODEJ: O že, o	že	- samo premalo je!Tako smo rekli, da bi s tvojo	A
dolino šentflorjansko. In ko pogledam - saj je	že	vsa naša! PETER: Kaj meni tvoje zmote?	A
Kaj te nisem redil in hranil in pital, da si	že	ves trebušen? PETER: Ne očitaj!	A
kakor da nisva imela pisma in kontrakta! Saj je	že	to grdó: ob moji milosti živiš, pa me zaničuješ	A
povrnem. Ti si umetnik, tvoja duša je nakazna,	že	zdavnaj potrjena in zapečatena.Zanjo ni treba	A
deželo, kakor je; - kaj bi pohujšaval, kjer je	že	vse pohujšano, kaj bi točil in silil, kjer je	A
vse pohujšano, kaj bi točil in silil, kjer je	že	vse pijano?Tako je bila torej vsa nakana napol	A
sem dobil en sam krompir in še ta je gnil... Bi	že	bilo, ampak skrb je v srcu: ali si ti res Peter	A
ŠTACUNAR: Je tudi zraven - o milost, prazna je	že	vsa štacuna! PETER: In kaj z denarjem?	A
DACAR pogleda Jacinto ves potolažen: O, tisto	že,	od srca rad!Poljubi.	A
- Kaj pa od župnika? CERKOVNIK: Je	že	zraven. PETER: Pozdravi ga; in jutri pridem	A
na rob zofe, ki stojí v kotu: Milost, kdor	že	ste!Zaklet je ta kraj!	A
pleše v kolobarju; in komaj se zlodej zavé, je	že	svetnik; in komaj se svetnik pokriža, plane	A
Zlodej odide na levo UČITELJ: O, da bi	že	minila ta sramota!Moje srce je žalostno, smrti	A
O, dacar, vseh čednosti začetek! Skoro sem	že	mislil, da boš krohotaje vrgel pod mizo moje	A
JACINTA: Pozdravljen! DACAR: O, tisto	že!	Poljubi Jacinti roko.	A
PETER: Topel je mrak, ljubi moji svatje, zvezde	že	sijejo, kmalu vzide mesec, rože dišé na vrtu	A
Meni pa se zdi, ljubi moj Konkordat, da mi	že	nekoliko preséda tvoja družba!Kako je bilo zmenjeno	A
Poljubi me, da mi bo vroče! Hladnó je	že	zunaj in pijani so; in tudi jaz sem pijana!	A
ZLODEJ: Pogrnjeno je! PETER gostom: Hladno je	že	na verandi, mesec je že vstal. Svatje ljubi	A
gostom: Hladno je že na verandi, mesec je	že	vstal. Svatje ljubi, izpijmo v izbi poslednji	A
vozu pod zvezdami bi spala! Vsi pijó in so	že	zabuhli v obraz DACAR poje nečedno:	A
za toliko ljubezni! Toda glejte, pozna je	že	noč in kljub baklam in lestencem sijejo že zvezde	A
je že noč in kljub baklam in lestencem sijejo	že	zvezde v ta veseli hram.Mudi se nama na veličastno	A
vaš dom! DACAR s pijanim smehom: Tisto je	že	res: tvoj dom je naš dom... naši grehi so ga sezidali	A
ne! Ali misliš, da nisem čutil, kakó so mi	že	davno polagali zanko krog vratú, tiho ... skrivno	A
vas ni govoril razžaljivo; in vrh tega je bil	že	zeló pijan. MLAKAR: O meni ne?	A
Hvala iskrena. Od nekaterih strani sem	že	čul o tem shodu, - kaj nameravate z njim?Kaj	A
kakor na dlani: - da ste delali za ta shod	že	pred meseci in meseci, tiho in oprezno, kakor	A
zakaj poznate jih samí najbolje. Opazili ste	že	lahko davno, kakšna brezbrižnost je zavladala	A
razburjenostjo: Vi govorite z máno, kakor bi me gledali	že	pod svojimi nogami, kakor bi ležal na tleh,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani