Iz Novakovih desk je nastal lep dvometrski čoln, s katerim se je dalo pluti tako po Tunjici kakor po Pšati, v načrtu pa sva imela tudi Bistrico. Čoln sva še tiste nedelje lepo pobarvala z lužili, da se ne bi videlo, čigave deske so pod barvo. Na desno stranico pa sva po bratovem nasvetu napisala: