Ko bi bil čoln bliže brega, skočil bi na zemljo, preden izrečem prvo besedo najine pogodbe. Umevno je, da ti je tesno pri srcu: nekoliko te zebe ‒ obleke nimaš, sonce gre za goro ‒ in čoln plava v krajino, tebi manj znano. Res, da se me nekam bojiš; vendar vse to ni tako mučno, kakor bi ti bilo sedaj neznosno, ako bi bi ltam, kamor si bil namenjen, ko sem te potegnil iz vrtinca.«