čist (101-200)

naročje materinske roke in vedela je, da je bil	čist	in ljubezniv obraz, ki se je nagnil k nji, tako	A
ljubezniv obraz, ki se je nagnil k nji, tako	čist	in ljubezniv kakor sonce, ki je sijalo tam blizu	A
si nekega likerja, ki je žgal po grlu kakor	čist	špirit. Moj prijatelj je sedel sključen,	A
bilo vmes; ampak ostal je v njegovem srcu tako	čist	in živ, kakor da bi ga gledal pred seboj na	A
“ Njen glas, ki je bil prej tako zvonek in	čist,	je bil nenadoma zamolkel, nekoliko hripav, kakor	A
poslušal. Tam od daleč je zvenelo njeno petje -	čist,	tenak glasek, kakor da bi prihajal iz srebrne	A
se poslopja še svetila, zrak je bil topel in	čist,	vse ulice so bile polne. Zavil sem hitro v temnejšo	A
mu je, kot bi mu bila padla kaplja tinte na	čist	papir... Vas je bila tiha in zapuščena; nikjer	A
tudi njena lica so gorela, pogled pa je bil	čist	in miren. ”Dolgo sem mislila in nazadnje	A
njenem srcu neprijazno misel. Nikoli ni bil	čist	in jasen njegov pogled, strepetala je, kadar	A
ozdravim!“ Vse drugačen je bil njen pogled, bolj	čist	in bolj resen; sočutje je bilo v njem. ”Res	A
Tvoja roka je močna in žuljava, tvoj glas je	čist	in globok.S širokim zamahom razkažeš svet pod	A
dolgimi koraki proti sivemu predmestju; vesel in	čist	je bil v svojem srcu, kakor da je hitel paradižu	A
vračale s Kleka. Za njimi je zapihal veter,	čist	in bister; zašumelo je v drevju in rosa je padala	A
zastrupiti naš mili, nedolžni narod, ki je ostal	čist	in nedotaknjen sredi vseobče pokvarjenosti	A
Toplota je legala na telo, legala na oči; tako	čist	in sladek mir je bil v duši, da bi ga motila	A
bil, poslednji pozdrav poletja; vzduh je bil	čist	in prozoren, v pisanih večernih bojah se je	A
jim je zapisano na obrazu: ”Ne dotikaj se me:	čist	sem in važne so moje naloge!...“ Tako je zapisano	A
krvave, kadar pa je izpregovoril, je bil glas	čist	in jasen, skoro prerezek. Marta je sedela	A
188 . / Visoko na Semerniku je ležal sneg;	čist	zrak je sekal skozi špranje ob oknih.Danilo	A
v tisto življenje, bodi si kakršnokoli, ali	čist	studenec, ali žabja mlaka.Nič ”iskanja“ več	A
Ali v tej grozi je bil obenem tudi mir, trd,	čist,	prozoren kakor led.-	A
gospod!“ ”Tista Mira ima čista, bela lica in	čist,	bel vrat, rjave, zamišljene oči, temno kostanjeve	A
storil! Kar pljuni predme, zdaj, ko si še ves	čist	in reci, kakor si že rekel: Tvoje telo je moje	A
grešnika ob sodnikovih besedah: Svoboden si in	čist!	Oskrunjena lupina se je odluščila od moje duše	A
leto dni! Ako bi se še danes napotil v svet,	čist	zrak dihat, belih obrazov iskat; o nedolžni	A
komaj razumela ... zato da nisi umetnik, ker nisi	čist.	In da zato nisi čist, ker si slabič!	A
nisi umetnik, ker nisi čist. In da zato nisi	čist,	ker si slabič!Slabotna cunja, je rekel, ki se	A
in so posedle po travi pod cesto. Vzduh, prej	čist	in svež, se je polnil s prašno, vročo soparo	A
postelji. V mesečini je bil njen obraz bel in	čist,	kakor od kamna.Tudi ona se je ozrla name.	A
izbe, na prašne ulice, na pusto; sivo zidovje.	Čist	maj je bil v srcih, nedolžen, brezskrben, poln	A
po odprtem morju; kadar je nebó jasno in zrak	čist,	- prav do Benetk. Stopnice do vrha so jako slabe	A
s škrici, še zdaj je nosil črn, trd klobuk,	čist	ovratnik, dasi že malo razcefran, in kravato	A
glas, ni bil tako globok ob tistih časih, bolj	čist	je bil in bolj mehak; zdaj je bila pač že legla	A
dolgih ovinkih navzgor. Od gozdov je prihajal	čist,	opojen vonj.Tam doli se je potapljala vsa dolina	A
. / Pest bi udarila poslednjikrat; morda v	čist	obraz, od Boga blagoslovljen ... ampak udarila	A
Hladen večer je bil, ko se je vračal. Tako ves	čist	je bil in miren, kakor da bi se vračal nedolžen	A
kakor Tamino skozi trojni ogenj, in je ostal	čist	...Sirota brez varuha, oskrunjena, na cesto pognana	A
studenec se je pogledal človek in je videl, da je	čist.	“ ”V njegovo srce je pogledal in je videl	A
za gorami.“ ”Ko je v srcu ostal na vekomaj	čist!	“ Molčala sta.	A
po ulicah in kričal: Glejte me, kako sem bil	čist,	pa me je oskrunila!Ampak kaj bi tisto!	A
brez zlega in hinavščine v svojih čustvih,	čist,	nesebičen, brezmejno vdan v svoji vesoljni,	A
bila sijajno lepa in topla; in zrak je bil tako	čist,	da je slišal človek pesem škrjancev z ljubljanskega	A
”Tam sem pil, kjer je bil studenec najbolj	čist	- kdo pravi, da sem grešil?Veselje je kakor	A
oktobrski dnevi so bili nenavadno lepi. Zrak je bil	čist	in svež, sonce je sijalo še zmerom s poletnim	A
Tudi njen obraz se mi ni zdel več tako svež in	čist;	gledal sam ga pač predolgo in preveč od blizu	A
Spominjam se; pa bodi spomin žalosten - lep je in	čist.	Klečal sem pred njo; prvikrat in tudi pozneje	A
posmehovali, rajši ne vem kaj! Frak mora biti	čist	in snažen, kakor bi bil nov.“ ”Vpraša se	A
poglej mi v oči!“ Njen pogled je bil svetal,	čist	in prešeren; vesela porogljivost je bila v njenem	A
živim svežnjem v naročju. Po dežju je bil zrak	čist	in svež, pot pa je bila razmočena in blatna	A
ukaže: ”Ljubite ga!“ - in postavi onega, dasi je	čist	na duši in na telesu, kraj ceste in ukaže ljudem	A
jaz sem nizkoten, blaten ... ti si angel, ves	čist	...“ ”Le pojdi z menoj, pa o angelih ne govori	A
takrat le slutil: da je bila mati otrok, bel in	čist,	ko smo bili mi že oskrunjeni otroci. Počasi	A
komedije se pač vrše v njenem srcu? Zrak je bil	čist	in svež; Slivarju so se širile prsi in vrnila	A
pred ogledalom oči in njen pogled je bil zopet	čist	in miren.Bilo ji je neprijetno, da se je bila	A
namenila, da bo njegov prihodnji ateljé vse bolj	čist	in dostojen, ne taka preprosta, prazna delavnica	A
”Te Deum laudamus!“ Župnikov glas je bil	čist	in jasen, čisto in jasno so mu odpevale orgle	A
razmahnil; edini med njimi vsemi sem bil svoboden in	čist!	“ ”Kje si jih videl, ta bitja iz senc in sanj	A
da bi bil stopil v mehko perje; in tudi tako	čist	je bil, kakor lepo belo perjiče. Peter si	A
in ki so ga častile vse njegove sanje, bel,	čist	je bil obraz, milosti in ljubezni poln.Zdaj	A
Odgovarjam za hlapca svojega, za Matevžka, ki je	čist.	Na meni pa je greh krvi in jeza Gospodova je	A
O moj Bog! Kolika sreča biti	čist!	Pa kdo je?	A
res lep pomladni dan, ves umit in svež, tako	čist,	da se je videlo z moje smreke pol Kranjske.	A
veliko delajo rdeča krvna telesca, ker je tako	čist	in svež zrak.« »Zato pa imaš tako rdeč	A
razgled je s Storžiča. Bil je tako jasen in	čist	dan, da sva videla vse do Kranja in Ljubljane	A
K mojemu stolpu. Dan je bil	čist	in jasen, kot iz pravljice vzet.Nekateri pa	A
Eno je, kar odgovarjam! Nedolžen sem,	čist	sem, neomadeževan sem! Zavrženi naj bodo vsi	A
jest tut svoji ženi reku, pa j rekla, d se mij	čist	udpelal.Pol ji pa dopoveduj, kok je petkat dva	A
sistem zastarel. ‒Ti rečem, da se sibirščina	čist	drgač sliš na minus dvejst, kukr pa na plus	A
vračam se nikdar. Ti si mal′ odmahnjen préveč,	čist	blesáv. ‒Bolj ko′ ti, težko bi kdo bil zaostal	A
Glas njegovega vinskega grla ni bil prav	čist,	zato pa močan in čudovito ubran s plunko.In	A
naši krtini nikoli ne manjka in zrak je tudi	čist	in prikladen, bi dejal.« »Kaj bi mu ne škodilo	A
zlatnik in v vsem dejanju in nehanju pošten in	čist	kakor zlato!« ga je opominjal.»In nikoli ne	A
okrepil v daljnem domačem kraju! O, tam je	čist,	smrekov zrak, solnce, vse lepo in čisto brez	A
ubežal s svojega doma. ‒ Kako sem bil srečen in	čist,	pa sem šel iskat sreče in uživanja! V prevari	A
in Bogu ljubega pastirja Abeljna, krepak in	čist	vonj, ta najprijetnejša, najmanj vsiljiva dišava	A
hudobec, na lepem, zdravem licu je zacvetel miren,	čist	smehljaj. Mehak smehljaj je nežno rastel, ko	A
tudi v svojem mehkem milovanju nekako plah in	čist,	da ni niti s pogledom razodeval drugega kakor	A
hotel ničesar tega, kar se je zgodilo! Samo	čist	in blag genij naj bi mi bila ‒!« »I, seveda	A
»Saj to je: kalna je.« »Vir je	čist!	A če brodiš po strugi, kdo je kriv, če se skali	A
pesem, z njo se je skladno zlil močan, visok in	čist	pevčev glas. Vsa cerkev je otrpnila in prisluhnila	A
čutil. Če naredimo sedaj o našem trgovanju	čist	in pravičen račun, moram biti sirota.«	A
Ti si zame veliko več prestal, ki si bil bolj	čist	ko sonce; tebi k časti hočem svojo muko pretrpeti	A
tvojega življenja ure so štete. Prosim te, stori	čist	račun z Bogom.Skoraj boš stopil pred božjega	A
in poblestevalo. Nebo je bilo jasno in zrak	čist.	Raz kolišče so se daleč naokrog razločili ptiči	A
znala, kje je, da pa je njegov spomin vedno	čist	s seboj nosila, dokler se včeraj ni skalil popolnoma	A
svoj skriti dom ... Lepo vreme je danes, zrak je	čist	in pogled nese v daljo kakor malokdaj. Rada	A
prijetno toploto po vsem prostoru, vzduh je	čist	in brez obične zatohlosti in vlažnosti podzemeljskih	A
je pogoj čistine. In se sprašujeva: Je čas	čist?	FABRICA IDOLORUM Spustim se v mesto, med angele	A
tako lepo morje, mi pa tečni kot muhe; tako	čist	zrak, mi pa težki kot kamni; tako tih dan, mi	A
popolnem izgubil; v srcu bi hranil njen spomin	čist	in svetal, v srcu bi mu živela jasna njena podoba	A
malo niže, kjer je delal studenec tolmunček,	čist	in jasen kakor ogledalo. »Če jo hočeš videti	A
zaradi grešnega puntanja. Pred ljudmi sem zdaj	čist	kakor sonce, ali kdo mi povrne lepe desetice	A
mesečna in jasna noč. Zrak je bil popolnoma	čist,	le ob daljni Krki se je potezala tanka, komaj	A
/ ne trgovce tega mesta. Značaj mu je tako	čist,	srce tako blago, duh tako obsežen in moder,	A
lesketal sneg, ki ne skopni nikoli, ampak je vedno	čist	in bel, pa najsi pripeka poletno sonce še tako	A
napake prevalil na druge, sam pa, da bi bil	čist	kot angel.Večkrat, ko sem zagledal četo partizanov	A
gozdu. Dan je bil lep in sončen, Snežnik je bil	čist,	v Otrobovcu so že tri bukve ozelenele.Imeli	A
sestal v nekem svinjskem hlevu, ki pa je bil	čist	in nastlan s suhim listjem.Posedli smo po velikem	A
na področje Podpreska-Draga. Dan je bil lep,	čist	in sončen. Čutila se je že jesen.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani