želodec (101-200)

In ne bo ne prvi, ne zadnji, ki ga onemogel	želodec	požene v tožno pregnanstvo! Lagal sem, vendar	A
zvečer ne smem jesti omlet ‒ pretežke so za moj	želodec	‒ pa sem premišljal to stvar in zdaj se popolnoma	A
postalo slabo ... Nemški rizling pač ni za vsak	želodec!	In sploh: siliti ne kaže nikogar!	A
« Sinček je poznal očetov	želodec	in njegove potrebe.Stegnil je roko: »Dajte,	A
božje grobove, da si jedel potice in te je bolel	želodec.	‒ Ali imaš snažne roke?«	A
kavo in jedel potice, po poticah me je bolel	želodec,	« je pomagala Jera. »Ne, o kavi in potici in	A
kavk šlo svojo pot v ponev in od tod v njegov	želodec.	Od bližnjega konjača so včasih zašli semkaj golobi	A
glavobol je bil le začetek, oglasil se je še	želodec.	Milanu je bilo silo slabo, obupajoča Jera mu	A
Sedel je na obcestni kamen, oglašal se mu je	želodec	in neprizanesljivo pričenjal terjati svoje pravice	A
čebela dobra tudi zoper druge bolezni. Npr. zoper	želodec	in čreva ni boljšega nego žlička medu na tešče	A
če je zoper revmatizem in grlo in trebuh in	želodec	in rane, zakaj ne bi bila čebela še zoper raka	A
. / Kajti včasih vzame kake kapljice zoper	želodec,	tiste kapljice imajo jako raznovrsten duh.	A
prijatelj Tomo mesto revmatizma vzel s sabo še drugi	želodec,	takšen iz ruskega usnja in na harmoniko, en	A
takšen iz ruskega usnja in na harmoniko, en sam	želodec	ne bi bil kos obilnim poslom, ki so čakali prijatelja	A
poznamo in čislamo prijatelja Toma in njegov	želodec,	mi smo strmeli ob tem vzkliku. Prijatelj Tomo	A
ki ga ni le beseda, kje neki! Nego ima tudi	želodec	in kri in nagone in potrebe in zmožnosti.Pa	A
pri botru, pa se je predzadnji dan fantu uprl	želodec	in se je ponečedil pri mizi ‒ za vse leto so	A
od teh pljučk pokvarila menažna skodelica ‒	želodec	se ni pokvaril nobenemu; da je enemu vrh Triglava	A
rekoč v vodo, nego sta si imenitno okrepila	želodec	in z njim v harmoničnem skladu tudi duha. Skavt	A
ješ usmrajeno ribo. Kajti si z njo pokvariš	želodec	in ti več ne diši nobena reč.Tudi kruh ne.	A
da je plača vse. Mislimo, da ima človek le	želodec,	pa pozabljamo, da ima neumrjočo dušo tudi.	A
pripravljal obkladke. In smrdelo je, da se mi je kar	želodec	obračal. Malka je bila v zadregi.	A
me grize po životu: Tudi v usta zajde in še v	želodec.	Po travniku bi se bolje jezdilo.	A
las in še smrdljivo puha iz ust, da se človeku	želodec	obrača, cepec Milan pa šušmari na tako finih	A
veliko tablet, ki niso hotele naprej v prazni	želodec,	in tako je pač nekega lepega dne vse skupaj	A
se ji je zdela premočna za njen razrahljani	želodec.	Morala bo kaj pojesti.	A
»Je, je, samo ne gre mi dol.	Želodec	mi nagaja,« je rekla in se poskušala nasmehniti	A
Tečnobe in nergači.	Želodec	se mi obrača od njih.Vse jih sovražim.	A
enkrat razjezim, sem ves dan iztirjena, me boli	želodec!	« »Že spet si slabe volje.«	A
premlevati šolske in druge zoprnosti? Meni se obrača	želodec!	« »Saj si že pojedla.«	A
motovili, namesto da bi dobil kaj toplega v	želodec!	Nič čudnega, če izgleda, kakor da bi imel jetiko	A
in mu čudno vznemirilo že dokaj uravnovešeni	želodec.	Nič si ne more pomagati.	A
da je tvoj havelok prozoren in da kruli tvoj	želodec!	‘-- Kaj bi mu odgovoril?	A
”Bilo! Zdaj pa je	želodec	pokvarjen in amen je besedí.“ ”In vse moje	A
se je naselila bolezen v pljuča in naposled v	želodec.	Ustnice so bile vroče in so pokale, v kotih pa	A
brez večerje ... kako bi jo odpovedal? Da se mi	želodec	upira?Že prvi večer bi me izdale oči, bi me	A
je! In župan se je prijel z obema rokama za	želodec	in se je smejal hrupoma; rdeča kozja brada se	A
ljubeznivo, ali tudi kremžil se ni ... čemu? Njegov	želodec	je zelo modro in previdno ustvarjen, in vrh	A
šel od gledališča? Zato, ker mi je na odru	želodec	krulil -“ Učitelj je stresel nevoljno z glavo	A
Rezultat? Ožuljene noge in od stradanja pokvarjeni	želodec	...Ne da se pomagati, vse je obsojeno na žalostno	A
sem se rajši smejal, ker je bolj zdravo za	želodec.	Ali da me je kdo lopnil v obraz, bi ga pošteno	A
črna vojska. Tako se mi zdi, da se je njih	želodec	privadil vsemu hudemu in da žive po dva ali	A
vendar sem žvižgal in prepeval, ko je godel	želodec	svoj grenki bas. Tudi ti tako stori!	A
tam, da človek meži, ko večerja in kosi, ampak	želodec	je potolažen za malo ceno.Naposled pa bi legel	A
skoraj osleparilo,“ je pomislil. ”Mrtev ni bil	želodec,	le zadremal je malo!“ Poleg njega je kosil	A
imel človek ime in je imel številko, nato šele	želodec	in pamet. Kdo bi se prerekal?“	A
neprestano jo je bolela glava. Tudi trgalo jo je in	želodec	ji je slabo služil.Kljub svojim telesnim nadlogam	A
prišel do tega. Predno je mogel izprati ženi	želodec,	jo je zadela kap. Prav tedaj sta prišla	A
nekoliko izboljšala, a me je ponovno izdal mehur,	želodec	pa ni prenesel nobene hrane več.Povrhu se mi	A
je, da sta človeštvu vir pregrehe govorica in	želodec.	Odpovedal se je obema, izrekel sveto obljubo	A
»Vedno tedaj molči?« »Neprestano, in svoj	želodec	si krmi samo z zelenimi bilkami.Ali ni to sad	A
vendar dostikrat spominjam, kadar si kvarim svoj	želodec	po ljubljanskih gostilnah.Žalibože, tudi ta	A
veličanstvo, to vino, dasi se zarije kakor pijavka v	želodec,	je nekaj posebnega!Pravo zdravilo!«	A
kosilom je dobro kaj založiti, čemu nam je pa Bog	želodec	ustvaril! Ali klobasice?	A
perutnicami po zraku ter si polnijo nenasitljivi svoj	želodec	z mrčesom, plavajočim po vodi.Taka nenasitna	A
v zadnji klopi. Mali možgani so delovali, a	želodec	se je že tudi oglašal.Lačen je bil in v sramoti	A
slastjo, katero dajeta mladost in nepokvarjen	želodec.	Vedla se je pri tem čudovito ročno, v najmanjši	A
Žejen in lačen! Zdrobil je nekaj kruha v	želodec	in najmanjšo merico vina je izpil, in sicer	A
ne cekin, pa vsaj tisto, kar se kuha in peče!	Želodec	je naš gospodar!In gospodar je tudi vseh navadno	A
denarjih in da bi jedel konjski gnoj, če bi ga	želodec	prenesel.Tako skop je!«	A
moj dan! In ali misliš, da bom jaz požiral v	želodec,	kar mi bode Janez Sonce v pičo pokladal!«	A
vedi se dobro, če ti je ljub tvoj trebuh in	želodec	v njem!’Že je hotel odriniti, pa se je vrnil	A
bil tisti čas preprežen s pajčevinami kakor	želodec	psa, od lakote poginulega!Vse to sem očedil	A
in komur se trese roka, naj dobi svinčenko v	želodec	in prebavlja naj jo do sodnega dne!Pijte, deca	A
barvo cekinastega vina. In potem jo je izlil v	želodec	in dobro mu je dejalo po vseh udih. »To je veselje	A
bleda smetana na Nižavi, tisti Viktor, ki mi	želodec	preobrača, če ga le vidim!To ti rečem, tako	A
same dobre reči imamo, le preveč jih je. Močan	želodec	mora imeti, če naj jih človek vse prenese!«	A
ki v mokrem jutru tako prijetno ogreje prazen	želodec,	ni odšla njega vestni in vsestranski preiskavi	A
posebnega; verujte mi, da mraz ne gre vanjo.« »Tvoj	želodec	je nekaj posebnega,« poroga se mu Tinče. »Ali	A
»Pa ne zardevaj, ker imam že nekajkrat poln	želodec	pordelih sevniških deklin, presneta reč!Tjale	A
obrnejo, sicer bi jim takale vinska kislica	želodec	pregriznila.« Krajinčani so se smejali	A
kaj jesti. Risa seveda je že zdavnaj opominjal	želodec,	pa si ni upal reči. Mislil je, da ga gospodar	A
Črni graben, bodisi da dobé še kaj dobrega v	želodec,	preden sedejo v čolne; kajti do Zagreba dol	A
sam pa luknjo tobaka pokadí, da si kruleči	želodec	utolaži.Pa to ni prav; človek naj se včasi kislo	A
sedaj starec slovenski, dasi dialektično; »mlad	želodec	mnogo prenaša, torej že lahko poskusite.Nisem	A
ni nihče mislil ali pa le redkokrat, lastni	želodec	mu ni pripuščal, na koga drugega misli obračati	A
Koren. »Izpil sem že tri; na koncu se mi bo še	želodec	obrnil!In tako draga so jajca!	A
sodite,« oglasi se Bolè, »poezija in prazen	želodec	se ne strinjata.« »Ah, tako ni bilo nameravano	A
povabljenci že minilo največje delo, tlačiti si namreč	želodec	s preobilimi jedili, da dela prebavljanje marsikomu	A
skalnem bregu visoko nad morjem in pase zaeno	želodec	in oči.Za želodec je skrbel francoski kuhar	A
nad morjem in pase zaeno želodec in oči. Za	želodec	je skrbel francoski kuhar.Pravi francoski kuhar	A
Mi ne delujemo z ideali. Pri nas je prva: sit	želodec.	Zatorej so naši siti državljani zadovoljni in	A
širnem svetu, a njiju sodbe ni odločil um, ampak	želodec.	Hvalivec si je dal prinesti okusne jagnjetine	A
črni kavi havansko smotko. Grajalec je pa svoj	želodec	in z njim okus kvaril s prazno juho, z mesom	A
prijetna vonjava. Neprijetno zabavo mi je delal	želodec,	ko me je venomer nase opominjal, a nisem mu	A
bom, kako se dene vsak sebi.« »Ali vas boli	želodec,	ker ste tako prepasani?« »O ne!	A
»O ne!	Želodec	mi je zdrav in ne potrebuje povoja. Moj pas	A
hib in zločinov; saj veste, da ravno gladen	želodec	povzročuje največ hudodelstev. Če sodelujemo	A
« je momljal in točil. »Le pijta, ta je za	želodec!	« je priganjal in znova točil. Bajžlju je dobro	A
mogli. Pili in jedli so, kar jim je dopuščal	želodec.	Vinjeni so si dali privajati ujeta kristjanska	A
kamenje in jedel prst, da si gasi žejo in polni	želodec.	Z njegovega telesa je izginjalo meso	A
človeku po malem dajati jedi, da se oslabeli	želodec	počasi zopet privadi hrane.In res ji je hotel	A
»To je vaše!« odgovori ji na kratko; »moj	želodec	ni vajen take hrane.« »Torej zame ste vse to	A
ne bo glava bole . / . / stran 53 . / la, ne	želodec,	najmanj pa srce.Ne bo ti ga treba iskati daleč	A
omislilo za njegovo lišpavo grlo in obširni	želodec	vse, karkoli se je nahajalo sladkega, prijetnega	A
»V ti reči vladata dve pravili, eno nalaga	želodec,	drugo stan.Izpolniti velja obe.	A
Izpolniti velja obe. Kar sem živ, hrepeni	želodec	moj najbolj po štrukljih.Jedel sem jih že dostikrat	A
vetru, nego na temenu. Zdaj veš, kaj ljubi moj	želodec;	ker pa ne smem pozabiti, da sem grof, speci	A
za groš kruha, napil se na vodnjaku vode in	želodec	je prejel svoj del. Večjih filozofov ni na	A
in vivodinske starine vselej kaj boljšega za	želodec,	pleče, klobasa, kopun ali kaj drugega takega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani