zbogom (401-500)

brez posla. To sva zdaj ustanovila, pa reciva	zbogom	vsem nevšečnostim in pijva!“ Lojze je bil	A
božjem imenu, več pa nikar. Zdaj jih imaš, pa	zbogom	in mir besedi.“ Njemu ni Talijan nič odgovoril	A
preberačil, čez morje pa ni ceste, ne steze. Pa	zbogom,	dekle, in nič ne zameri!-- Ali glej, saj nisem	A
suknjo ter mi ponudil dolgo svojo roko. ”Pa	zbogom!	Srečava se že kmalu spet, če ne drugjé, pa vsaj	A
vzdignil, črne oči so pogledale v moje okno. ”	Zbogom!	“ Hotel sem hiteti navzdol, na cesto, toda	A
spravil tobakiro v kožuh, kobila je potegnila in	zbogom	ti blatna vas, vi pusti ljudjé, za zmerom!-	A
duši in na telesu ... Zdaj sva pokosila in tako	zbogom,	Peter Novljan.Po kosilu rad malo zaspim in kadar	A
pobegnil v noč, naglas zajokal sredi noči. ”	Zbogom,	Peter!“ Vstala je, bela obleka je zašumela	A
poslavljal od njega, kaj bi rekel Pavel?“ ”Pojdi	zbogom	- bi rekel - in še roko mi daj!Tudi jaz bi šel	A
če bi ji prinesel materin pozdrav!“ In zdaj	zbogom,	ti samotna velika hiša, mrtvašnica živih, zavetišče	A
hiša, mrtvašnica živih, zavetišče umirajočih!	Zbogom	vi otožni hodniki, prijetni drevoredi ponočnih	A
ki je bil zlezel z vislic, da bi se grel!	Zbogom	ve sive vlažne izbe, kjer se glase od sten vzdihi	A
glase od sten vzdihi umirajočih, davno umrlih!	Zbogom	za zmerom! Naravnost ob vodi se je napotil	A
podrtije, Bara zaplaka, a Vid ji zakliče ginjen: »	Zbogom,	Bara!Srečna si, ker te ne bodo vzeli ... « »Zbogom	A
Bara! Srečna si, ker te ne bodo vzeli ... « »	Zbogom,	Vid, vrni se kmalu!« »Tega ti ne dočakaš!« se	A
»Drugič morda več, ko bo Bosna mirna.	Zbogom,	zbogom!« Herbart drvi na Reko, tam se vkrca	A
Drugič morda več, ko bo Bosna mirna. Zbogom,	zbogom!	« Herbart drvi na Reko, tam se vkrca na jadrnico	A
Oče!« utripajo sinovi. . / . / stran 137 . / »	Zbogom,	ognjišče moje.Bog pomozi vam in meni ... Bog	A
varuh.« »Vuk me bo spremljal, on bo pri meni ...	Zbogom	...Molite zame ... za oba ... « Herbart postoji na	A
mu pomaga v sedlo ‒ in huzarji ga obkolijo. »	Zbogom	...«	A
očmi jemlje slovo od ljubljenega Karlovca ...	Zbogom,	sladko gnezdo, varno zatočišče, zbogom, Bog	A
Karlovca ... Zbogom, sladko gnezdo, varno zatočišče,	zbogom,	Bog s teboj ... »Naprej!« mahne zapovednik proti	A
bežite in pustite me v moji strašni boli ... Vuk ...	zbogom	... « pogleda še sina z obupnim pogledom, okrene	A
Pretrgano je zahlipala: »Moje mile!	Zbogom!	Danes sem vas učila zadnjikrat!«	A
zdi se mi, sem rahlo mrzličen,« je dejal. »	Zbogom,	sestra.Da se vidimo.	A
Ena smuk! Nič	zbogom!	Skozi vrata.	A
Poginem na cesti.	Zbogom	sestra!« Stari in betežni mož se je obrnil.	A
vrgel duhovniku pred noge in mu poljubil roko. 1	Zbogom,	ljubljeni učitelj!Srečno, srečno! 2 v imenu	A
zamahnil z roko nazaj in zašepetal: »Katrica,	zbogom,	srček!« Ljubico je imel v mislih in na licu	A
je požgal, ki je dahnil po volji hudičevi.	Zbogom	štruklji, otročiči!Ne bo jih na debelo nedeljo	A
»Lahko še posediš.« »	Zbogom!	« je dejal vikar in se obrnil na pot. »Čakaj	A
Duhovnik se je trenutno streznil. »	Zbogom,	možje,« je pozdravil trpko in se rezko obrnil	A
odpustila, da me je prevaril. Gospod Štefan,	zbogom!	Nič več me ne boste videli, nič več, nič več	A
lovač. Biriča sta ga gnala proti Kobaridu. »	Zbogom,	prostost!« je vzkliknil klatež.Uveril se je	A
izginile, zdelo se je, da se bo mož zjokal. »Pa	zbogom,	Tina.In lepo se zgovorita z Janezom.«	A
zajel prsti z roko, jo poljubil in dejal: »Mati,	zbogom!	« Šel je po poljski poti pod Tolminom proti Dvoru	A
»Vrban, nič več te ne bom videla.« »	Zbogom,	mati!Pustite me že!« je prosil sin.	A
»Ne bom, mati!« »	Zbogom,	Vrban!« »Zbogom, mati!Srečno.«	A
»Ne bom, mati!« »Zbogom, Vrban!« »	Zbogom,	mati!Srečno.«	A
pogum in je zavpil: »Če pa se nič več ne vidimo,	zbogom,	moji ljudje.Po kruh, po meso, po klobase!«	A
prenaglite se. Reci jim, prijatelj, pošteno	zbogom,	pa idi!« »Ne pojde kar tako,« so rekli ljudje	A
okroglem trebuščku ter se glasno zahehetal. »	Zbogom	in dobro se naspite!« Pogovor nama je	A
uživali večnost pri Stvarniku nebes in zemlje.	Zbogom!	Na svidenje nad zvezdami!	A
pa bo skrb, da iz Loke dobiš vse potrebno.	Zbogom,	amice!« Že prej je bil z roko mignil jezdecem	A
strupeno in zaničljivo: »On je prismojen človek!	Zbogom!	« Mala osebica se je napihnila kakor žabica na	A
A moja skrb bode, da naju nihče ne bo motil.	Zbogom,	Marija!« Oblekla je jopič in zavezala si je	A
kako je, če se človek odpravlja na dolgo pot.	Zbogom,	zbogom, gospa!« Sam ji je odprl.	A
če se človek odpravlja na dolgo pot. Zbogom,	zbogom,	gospa!« Sam ji je odprl.	A
Lahno vzdihnivši, je izpustil njeno roko: m	Zbogom	ostani, Katarina!l mDvignite me,l ‒ obrne se	A
več, kadar pridem zopet, srce moje; danes pa	zbogom!	Iti moram.«	A
se je težko odvadi, kadar mu je prigojena.« »	Zbogom!	« reče ona in se na odhod obrne. »Tedaj jutri	A
moža svojemu sinu za učenika, kakor ste vi.	Zbogom!	Prav vesel sem, da sva se seznanila; upam, da	A
skupaj, pošljem vam, kadar in kamor hočete.	Zbogom,	dobro se imejte, zdaj grem jaz domov.« S solznim	A
za to se vam ima občina zahvaliti, ne jaz.	Zbogom.	« »Ha-ha-ha!	A
govorili. Vsakemu drugemu bi bil dal drug odgovor.	Zbogom.	« Lisec odide, Zober gleda smehljaje se za njim	A
je: »Danes odhajate. Želim Vam srečen pot in	zbogom.	Ni bilo lepo od Vas, da ste za mojim hrbtom začeli	A
tebi pa, draga devojka, daj bog tisoč sreč,	zbogom	domovina!« rekel je Lisec, vozeč se z železnico	A
. / stran 134 . / »Ah, čemu to, že dobro,	zbogom!	« reče starec, da roko in že je spal. Ob drugi	A
bom vse to opravil, še bolje kakor ti sam.« »	Zbogom	za zdaj.Počakajte me potlej na kolodvoru, da	A
veslo v roko jemlje, zakliče ona: »Alberto!« »	Zbogom!	« odgovori on. Kakor blazna in otrpla gleda ona	A
sebično vsak zase, ne; on za ženo, ona za moža. »	Zbogom!	« Vse mu je Lenka hotela dati.	A
Podlipnik kakor sina, »in bova prevozila še sveta -	zbogom,	Cenek!« »Srečno, ata!«	A
vam tudi nič žalega ne storé, nič se ne bojte.	Zbogom!	Jaz imam tukaj opravek.«	A
moja roka je že okorna. . / . / stran 73 . /	Zbogom!		A
uverjena, da je vse le zlobno klepetanje. ‒ Torej,	zbogom!	S kupčijo sva gotova, samo malo preceno sem pustila	A
bi bil kdo neprilična priča temu prizoru. »	Zbogom,	« dejala je naglo nemški; z lica ji je odsevala	A
Strast človeška ima čudna pota. »	Zbogom,	« dejal je Hrast polglasno, pa ne da bi se ozrl	A
bilo njegovo ime ‒ izpregovoriti ga ni mogla. »	Zbogom!	« odgovorila je po tihem ter odšla naglo po stezi	A
je tiho jokala, a tudi on je le zašepetal: »	Zbogom,	zbogom, Bog te obvaruj!«‒	A
jokala, a tudi on je le zašepetal: »Zbogom,	zbogom,	Bog te obvaruj!«‒	A
učiteljica, »toda moj voz je tudi že pripravljen.	Zbogom,	gospoda!« »Oh, kaj že?	A
»Da se vidiva!« »	Zbogom!	« Sodnik pozvoni in veli vstopivšemu	A
odgovoriti, a starec mi je obrnil hrbet in s kratkim »	zbogom,	gospod« koracal proti bajti svoji. Ta prizor	A
videl?« »Glej, tam doli prihajata Kolarjevi!« »	Zbogom!	« »Zbogom!« In vtem je bila deklica skokoma na	A
Glej, tam doli prihajata Kolarjevi!« »Zbogom!« »	Zbogom!	« In vtem je bila deklica skokoma na stezi ter	A
posloviti z daljšim stavkom, a dejal je le: »	Zbogom!	« In potem ‒ ali je bilo to posledica misli:	A
odgovoriti, a starec mi je obrnil hrbet in s kratkim »	zbogom,	gospod« koracal proti bajti svoji. Ta	A
»Vi ljubite le kamelije, li-ne?	Zbogom,	baron, da se kmalu vidimo na Žerinjah!« Rekši	A
dvajsetico v roke, prisluženo zadnji teden. »	Zbogom,	oče!« »Zbogom!	A
»Zbogom, oče!« »	Zbogom!	Pa pridna bodi!«	A
No, če ima ta Plahtalič tvoj prstan, onda	zbogom	novci in Plahtalič!Vedi, ta človek je premeten	A
opominjam: odrinite brez obotavljanja! ... In torej	zbogom,	ljubi rojak!’ Gospod mi je krepko stisnil roko	A
zmeden, kakor da bi stal pod vislicami. »Pa	zbogom,	domov moram!« je nenadoma zajecljal in sam ni	A
Tinetova bližina ji je bila sladka in prijetna. »	Zbogom	in doma pozdravi!Nič ne zameri!« je dejal ob	A
odgovorila, da jo je komaj komaj slišal: »Bom!	Zbogom!	« Bogataj se je mahoma začutil osamljenega.Še	A
Bogataja, ki ga je povodenj spreobrnila. »	Zbogom!	« se ga je odkrižal Bogataj. Hojkar se je motovilil	A
v veži, je pristopila Agata vsa objokana. »	Zbogom	in brez zamere!« »Na svidenje, nevesta!« je	A
je s klobukom, ona mu je pomahala z robcem. »	Zbogom!	Zbogom!« je ihtela in zdelo se ji je, da zanjo	A
klobukom, ona mu je pomahala z robcem. »Zbogom!	Zbogom!	« je ihtela in zdelo se ji je, da zanjo ni več	A
zanjo ni več ne sonca ne smeha in ne mladosti. »	Zbogom!	Zbogom!« je vrelo tudi iz Tineta.Pekla ga je	A
ne sonca ne smeha in ne mladosti. »Zbogom!	Zbogom!	« je vrelo tudi iz Tineta.Pekla ga je bolečina	A
Morda se je hotel za zmerom posloviti in reci: »	Zbogom!	«Prisluhnila je in zdelo se ji je, da je nekdo	A
in si popravil puško. . / . / stran 205 . / »	Zbogom!	« se je poslovil Kozomolec in kar odleglo mu	A
življenje za svojega ženina. Lahko noč, oče,	zbogom,	mati!« Izgovorivši se hoče Zalika iztrgati	A
k očetu Serajniku in svoji materi govori: »	Zbogom,	oče in mati!Zdaj grem od vas.	A
Hodi, dekle!	Zbogom,	zbogom!Pa poštena bodi, kolikor ti je mogoče	A
Hodi, dekle! Zbogom,	zbogom!	Pa poštena bodi, kolikor ti je mogoče!	A
žarku vzhajajočega sonca. . / . / stran 66 . / »	Zbogom,	blagi gospod!Glejte, spolnila se mi je zadnja	A
ne bodem, a ne upam si pred vaše obličje.	Zbogom,	zbogom!« XIII Mračilo se je že, ko je stopal	A
bodem, a ne upam si pred vaše obličje. Zbogom,	zbogom!	« XIII Mračilo se je že, ko je stopal postaren	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani