zbogom (101-200)

svojim pragom pometaj! . / . / stran 185 . /	Zbogom,	pa se še kaj oglasi!« X Drugo leto sta šli	A
Pa saj imaš sam oči.« »	Zbogom,	Tetrev!« »Gašper, Gašperček, kam pa dirjaš?	A
potrebujejo mnogo bolj oni njene priprošnje. »	Zbogom,	Gašper, in zdrav!Ali boš lepo ravnal z mojo	A
in dežnik, zaklical sopotniku: »Torej adijo,	zbogom,	pozdravljen!« in koračil moško proti izhodu	A
zahvalil gospodinjo in se poslovil: »Torej adijo,	zbogom,	pozdravljeni!« »Milijonar, milijonar,« so vpili	A
hotel mene spraviti v kazen!« »Torej pa adijo,	zbogom,	pozdravljen!« Doma sta skladali z voza in nosili	A
»Moška je ta. Torej adijo,	zbogom,	pozdravljeni!« se je odpravil Petan in premišljeval	A
»Lepa sestra si ti, Urša. Torej adijo,	zbogom,	pozdravljena! Ko boš boljše volje, se bova še	A
Bogu!« ko se je vzdignil Ivan. »Torej adijo,	zbogom,	pozdravljena!« jima je zaklical v slovo Petan	A
gospodinji. Takoj bi morala ona od hiše proč in potem	zbogom	gorke nade!Kako hitro ohladi razdalja srca,	A
tožbe zaradi razžaljenja časti. »Torej adijo,	zbogom,	pozdravljeni!« se je poslovil Petan s pričami	A
se že umaknila. ‒ Zdravi, gospod Strada!« »	Zbogom,	gospa!« je dejal mirno gospod Strada, posadil	A
večer se hitro preobleče in se zgubi: »Adijo,	zbogom,	pozdravljeni!« v Gostičevo krčmo. Ivan Korbin	A
»Mi bo veselje.« »	Zbogom!	« III.	A
se obrnil k stavcu in se poslovil, rekoč: »	Zbogom	torej, Ščinkovec! Kuj še dalje pesmice sebi	A
pravila; mi nismo kaka turška tolpa! Zadosti!	Zbogom,	majka!« »Oh, Bog se usmili!« je zaječala starka	A
Kar prinesete, zložite zunaj pri služabniku.	Zbogom!	In naučite se manire!«	A
trepetala po vsem telesu, ter ji pomolil roko: »	Zbogom,	mati, zdravi ostanite!«Tudi svojemu pobočniku	A
svojo pametjo na pomoč Vaš sin Tone Damjan.	Zbogom!	« Dovršivši zaključno frazo, sem moral list še	A
le ena zima!« Jim odgovori poglavar: »Hodite	zbogom,	ljudje, vaša prošnja je uslišana.Sedaj bo skoraj	A
usta. Veverica pa se je izgubila v hosto ‒	zbogom,	srečno pot! Praznih rok in s krvavo šobo se	A
Lahko noč, sem rekel, odlikovanje!	Zbogom	povišanje! Sluga ponižen, vse zlate nade!	A
Toda brž ko jim količkaj dorastejo peruti,	zbogom	četrta božja zapoved!Ti pa stojiš kakor koklja	A
ajumestneje, da gre. »Gospodična, ako je tako, onda	zbogom!	« je rekel z razžaljenim glasom in iskal v temi	A
norišnico, če se hitro ne streznijo, sodnije pa ne!	Zbogom!	« Smerajec in Civha sta jo rezala proti domu	A
In še sedet naj gre namesto vas!	Zbogom!	« Izvil se je izza mize in odšel in ko je bil	A
vohajo, zdaj zdaj bo prišlo na dan in potem ‒	zbogom	županstvo in ugled!‒ Kar ga je najbolj trlo	A
mizici pod oknom in delal z jezno naglico. »Torej	zbogom,	mojster!« je rekel Jeraj in mu pomolil roko	A
nisem rekel mev ‒ žrtvoval sem kobilo. Kobila,	zbogom,	pozdravi doma, ne poznam te več! Ali Krpanovega	A
tiskanih stvari ne bere. . / . / stran 173 . / Pa	zbogom,	Pepca, in se Vam, milostiva, globoko klanja	A
da jim ne bi pokvaril slikarije na obrazu.	Zbogom,	ljuba gospa!Zdaj prihaja atek, gotovo se ni	A
vajeni iskati.« Dotaknila se je vojakove roke: »	Zbogom!	‒	A
In če si prebereš, nobene zamere.	Zbogom,	Janez!« Oče se je vpregel v voziček in odšel	A
V soboto te plačam.	Zbogom!	« Mokar mu je pomolil roko.Stisnila sta si desnici	A
»Ne boj se zanjo!	Zbogom!	« »Zbogom!« Sedaj se je tudi mami stožilo za	A
»Ne boj se zanjo! Zbogom!« »	Zbogom!	« Sedaj se je tudi mami stožilo za hlapcem in	A
imajo s seboj. Pozdravi doma in pri Mokarjevih.	Zbogom!	Do groba tvoj Janez. Ančka je odpisala: Preljubi	A
zmerom nate mislim in te tako težko čakam.	Zbogom!	Tvoja zvesta in žalostna Ančka.	A
Vse v redu. »	Zbogom,	zatohla soba!« Hudournik je po stopnicah kar	A
mimogrede še naročal: »Skrbno zaklepajte, zračite in	zbogom,	Urša!« Odkrevsal je po hodniku, Urša je gledala	A
»Le priden bodi, dobrega gospoda si dobil.	Zbogom,	gospod, bog daj srečo!« Lisko se še zmenil ni	A
skriti kot otroku nož, sicer je nesreča gotova.	Zbogom!	« S teto sta nato še dobro dolgo krpala kvedrovček	A
ljudem pa porečem, da sem strašno ožuljena.	Zbogom!	« Na sprehodih Ne smete misliti, da sta Hudournik	A
čestitat, čeprav bi te povišali za ministra.	Zbogom!	« Ločila sta se.	A
prvo zarjo in si poiščeva lep šopek, potem pa	zbogom,	planine!« Lisko se je vzpel s prednjimi nogami	A
prijel za palico in se poslovil: »Križ božji,	zbogom,	Murka, in na svidenje!« Lisko je poskakoval	A
še drugi ljudje. . / . / stran 38 . / Pa	zbogom!	« POD KONJI Med vsemi domačimi živalmi je najumnejši	A
ji velel: »Sedaj je vaš; trdo ga imejte, pa	zbogom.	« Do prve hiše sem očeta pospremil.	A
preženete togoto in jezo iz žolča, pa bo zdrav.	Zbogom.	’ Sosed Gros, saj ga poznaš, mi je tole povedal	A
človek, ne kot krava, pa bodo oči zdrave. Hodi	zbogom!	’« Ob takem pripovedovanju sva prišla že do Podgora	A
je prehitel: »Srečno si kurite, striček, in	zbogom.	« Tesarji so videli tako pomoč Luku.	A
Posvarila sva vas.	Zbogom!	« Koliko samotnih potov sem že prehodil, tudi	A
Plačal ga bo Kodi sam.	Zbogom!	« Trdo, pretrdo sem ji zagrozil.	A
kovaču so se tresle roke. »Če bi ga zakoval,	zbogom	moja glava!« Preplašeno je pogledal Petrusa	A
pomladansko oranje, treba je bilo novih podkev. »	Zbogom,	mojster!Nič kaj ne zamerite, jaz grem.«	A
»Če še enkrat rečeš, da to niso raki, pojdi	zbogom.	Tvoj denar je moj.«	A
Tretji dan zvečer se vrnem.	Zbogom!	« Ko sta se ločila, je žena še lep čas gledala	A
sin, kri mu je vrela iz srca in je jecljal: »	Zbogom,	oče ‒ zbogom ...« In naenkrat je občutil, da ga	A
vrela iz srca in je jecljal: »Zbogom, oče ‒	zbogom	...« In naenkrat je občutil, da ga je tiščalo	A
predpasnik. Ko je zaslišala na cesti glas moža: »	Zbogom,	Andrej! Torej jutri z desetim vlakom,« je stopila	A
Vstopila sta dva gospodarja. »	Zbogom,	gospod župnik!« »Ni mogoče!	A
In še te besede so zaostajale nekje v prsih. »	Zbogom,	« sta ponovila in segla župniku v roke. Ko sta	A
In nihče ni imel ničesar povedati kakor ta »	zbogom«	, izgovorjen od vsakega z ustnicami, ki so rahlo	A
smo pri sedemnajstem. . / . / stran 25 . /	Zbogom!	« Hrupno so odšli po stopnicah in si pred župniščem	A
otroci so šli za njim do bogca vrh hriba. »Pa	zbogom!	Da ni ne prodaš voli pod ceno.	A
Torgeljc koj pomeri čižme. . / . / stran 27 . /	Zbogom,	no!« Jančar je predejal sveženj v levico in	A
»Slišiš, pri fari vabi.	Zbogom!	« Jančar je izmaknil ženi desnico, potapljal	A
hrbtom pevcev izmuznil. . / . / stran 30 . / »	Zbogom,	« je nekajkrat zavpil na vasi, ko je srečal znance	A
zraku in govoril njivam, travnikom in gozdu: »	Zbogom!	Zbogom!« Potem je stekel po bregu.	A
govoril njivam, travnikom in gozdu: »Zbogom!	Zbogom!	« Potem je stekel po bregu.	A
lice z robcem, ki je bil ves moker od solz. »	Zbogom,	France!Prosi Lojzo, naj moli zanj.	A
močnimi, težkimi rokami je stiskal toporišče. »	Zbogom!	« je ponovila Franca in ga pogledala, ko je zvijala	A
Me čaka naša.	Zbogom!	« Jernej je stekel po stopnicah kot razposajen	A
»Kar sem rekel, je že plačano!	Zbogom,	fantje!« »Zakaj tako naglo!	A
»Zakaj tako naglo! Posedite!	Zbogom!	« je vršalo omizje. »Gora ni nora, je le tisti	A
Torej, Bog daj, da bi veliko dobila, sirota.	Zbogom,	France!« Matic je bil tako vesel samega sebe	A
že dobro,« je rekel župnik in zaprl knjigo. »	Zbogom,	Jera!« Jera se je prestrašila, da je bila vsa	A
Če jih bo sram, bo druge, mene ne bo. Pa	zbogom!	« Župnik je stopil nekaj korakov za njo in ji	A
Ljubljani tako govore, jaz pa nič ne govorim,	zbogom!	« Pikona se je hitro izmotala iz gruče in odšla	A
te, zato te ne bo, ker vem, da me imaš rad.	Zbogom,	France!Pojdi!	A
Stran, za večne čase stran od naše hiše!« »	Zbogom!	« je rekla Francka in se obrnila k vratom. Mati	A
tu za en mesec naprej plača. In sedaj, Jera,	zbogom	in pojdi, če hočeš, koj k župniku in mu še kaj	A
Potem boš videl in vi tudi, kdo je Golob.« »	Zbogom,	« je rekel župnik in se okrenil.Župan ga je pa	A
Potrpi, saj tudi jaz trpim.	Zbogom!	« Jančarica se je naglo spustila po brdu navzdol	A
srca, da te grenke ure ne želi živeti vnovič. »	Zbogom,	papa!Bog ti povrni trud in ljubezen.«	A
desnico na njeno glavo, kakor za blagoslov. - »	Zbogom,	papa!« je zadonela še enkrat na dnu stopnic	A
papa!« je zadonela še enkrat na dnu stopnic. »	Zbogom,	« se je oglasilo od zgoraj z zamolklim glasom	A
povesila, se hitro okrenila in sedla v kočijo. Še	zbogom	ni rekla! Konja sta se vzpela, zavora	A
»Brr, te razglednice - sitnice!	Zbogom!	« »Na svidenje!«	A
bila vihrajoča kvadriga z državne zbornice. »	Zbogom,	gospodična!« je hitela k vratom Alena in odhajala	A
Tako!	Zbogom!	Tvoja	A
Stotak, kajne? Pa	zbogom,	pozdravljeni!«Med durmi je še enkrat obstal	A
ji popravljala odejo, je govoril z Aleno. »	Zbogom,	mati!Jutri pridem!«	A
Gospodični Minki se nič ne zgodi.	Zbogom!	« Nadzornik je stopil v vežo in vrata	A
boljši za take neumnosti kot za pametno delo.	Zbogom!	« Sanke so sfrčale po strmini, za njimi	A
Bodi mirna! Sedaj pa	zbogom.	Moram na vlak, da si uredim vse za selitev.«	A
Alena je segla po listu. »	Zbogom,	« je zapel pismonoša in se obrnil kakor stroj	A
»Se mudi, sicer zamudim vlak.	Zbogom,	mati!« Mater so polile solze, segla	A
»Hvala lepa, mati!	Zbogom!	« Sin je naglo odšel, starica je pomočila	A
nevoščljiv in pravi: Pozimi v sneg, poleti za zid.	Zbogom!	« Ko so se zaprla vrata za zaznamovanim in je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani