zbogom (201-300)

pa pade; kdor se ponižuje, pa k časti pride.‘	Zbogom,	Lucija!« Vorena je šel.	A
jo objel, kakor da sta ljubimca, in samá. »	Zbogom,	Veronika,« ji je šepnil od blizu. »Veš, spomnila	A
»Vse za vse,« je rekla Veronika. »	Zbogom,	Miloš.«Prijela je za kljuko.	A
grem, tu ni več kaj!« je rekla teta Rozi. »	Zbogom!	«Naglo je naredila tistih nekaj korakov do temnega	A
dvoje, za troje, za deset življenj ... In zdaj	zbogom,	ti me ne potrebuješ več.Veronika se je vprašala	A
malo se ohladiva, od znotraj, mislim, pa greva!	Zbogom,	ata Možgan!Da bi jih sto dočakali!«	A
Nikoli vas ne pozabim!	Zbogom!	« Njene rjave oči so se mu še enkrat	A
Pokazal sem razžaloščen obraz. »Ej, pa	zbogom,	gospod ravnatelj in brez zamere!« rečem in primem	A
Bolan si, ne držal bi te Bog, kako bi jaz?	Zbogom	hodi in ne zameri, če je bilo kdaj kaj med nama	A
Martinec je premaknil ustnice, pa ni odgovoril. ”	Zbogom,	Martinec!“ ”Ozri se še ti, vsaj enkrat še	A
okoli vratu je bila z zlatom obrobljena. ”	Zbogom,	Martinec!“ Ni se ozrla.	A
ustih okus, kakor po prestalem pivu. ”Tako pa	zbogom!	“ In sem mu ponudila roko.	A
Prišel je prosit. ”	Zbogom,	stari, zbogom!“ ”Jú‐u‐dit!“	A
Prišel je prosit. ”Zbogom, stari,	zbogom!	“ ”Jú‐u‐dit!“	A
ter mu poljubovala roke! On pa je samo rekel: ”	Zbogom,	gospodična, molite zame!“In ko se je okrenil	A
Pozno je že.« »	Zbogom,	mati.« »Če ti je slabo, Tone, ostani	A
Vse rdeče oči imaš.« »Nisem bolan...	zbogom!	« In je hotel odpreti duri, toda vrnil	A
presledke so gledale naravnost nanj bele oči. »	Zbogom,	mati!« Ko je šel, je stopila mati na	A
Mati se je obrnila. ”	Zbogom,	mati!“ je zaklical, in tako sta se ločila.Od	A
”Vse plačano!“ . / . / stran 180 . / ”	Zbogom,	gospod, pa nič nikar ne zamerite, če sem sanjal	A
oziral, ni srečal pogleda, ki bi mu bil rekel	zbogom.	In hudo se je storilo Jerneju.	A
In župan je stopil k Jerneju. »Hodi	zbogom,	Jernej; zadosti besed!« Jernej se je	A
iščite opravka z njo! Tako premislite, pa pojdite	zbogom	in storite, kakor sem rekel!« Ves osupel	A
pred hudookim, čemernim starcem. »Zdaj hodite	zbogom	in se ne prikažite več!« je rekel sodnik.Jernej	A
odprla je duri in je pljunila na mostovž. »	Zbogom,	gospa grofica!Hvaljen bodi Jezus Kristus!«	A
ulicah, mimo visokih hiš, skozi prašno mesto.	Zbogom,	prašno mesto, zbogom, gospa grofica! Hvaljen	A
skozi prašno mesto. Zbogom, prašno mesto,	zbogom,	gospa grofica! Hvaljen bodi Jezus Kristus!...	A
vlak, že je zaropotalo, stresel se je voz...	Zbogom,	mesto, zbogom, dolina, zbogom, življenje!Vlak	A
zaropotalo, stresel se je voz... Zbogom, mesto,	zbogom,	dolina, zbogom, življenje!Vlak drdrá, enakomeren	A
stresel se je voz... Zbogom, mesto, zbogom, dolina,	zbogom,	življenje!Vlak drdrá, enakomeren, zamolkel top�t	A
prašno mesto... Vozovi drdrajo po kamenitih tleh -	zbogom,	prašno mesto, zbogom, gospa grofica!...Prijetno	A
drdrajo po kamenitih tleh - zbogom, prašno mesto,	zbogom,	gospa grofica!...Prijetno so se zibali vozovi	A
mojih! Če jih imaš v hiši, jih kar odštej, pa	zbogom!	“ ”Kaj pa misliš, nevihta, in kam?	A
jezik, čeprav jih je bilo vse polno v srcu. ”	Zbogom,	Micika!“ ”Zbogom!“	A
”Zbogom, Micika!“ ”	Zbogom!	“-	A
obležim ... še tisto suknjo bi rad napravil.“ ”Pa	zbogom!	“ ”Zbogom in ne zameri, če sem ti storil kaj	A
”Pa zbogom!“ ”	Zbogom	in ne zameri, če sem ti storil kaj hudega!“	A
nisem videl žganja, pa so se mi noge zapletale ...	Zbogom,	prijatelj!“ ”Kam?“	A
- Pa	zbogom!	-	A
- -	Zbogom!	-	A
Če bi me do večerje ne bilo, nikar ne čakaj ...	Zbogom!	“ Šla sva nekaj časa molče po živahni, razsvetlje	A
bil kristjan, bi te prosila, da moli zame ...	Zbogom!	“--	A
in dežniki; poslednja popotnika sta bila. ”	Zbogom!	“ je rekel voznik, ko je občutil, da se voz ne	A
vzglavju ter se sklanjala čisto blizu k njemu. ”	Zbogom,	zbogom, Beti!Pojdi od mene!	A
se sklanjala čisto blizu k njemu. ”Zbogom,	zbogom,	Beti!Pojdi od mene!	A
pogledam ... resnično, lepe so tvoje oči! In zdaj	zbogom	... mrači se že, noč je pod kostanji ...“ Polonij	A
neprijaznimi očmi, tiho se smeje, govori v svojem srcu:	Zbogom,	Ofelija, zbogom, oči, ki sem tolikokrat gledal	A
smeje, govori v svojem srcu: Zbogom, Ofelija,	zbogom,	oči, ki sem tolikokrat gledal vanje, videl v	A
svojo mlado ljubezen in svojo največjo radost;	zbogom,	ustnice, ki sem jih tolikokrat poljubil in ki	A
so mi bile studenec vseh posvetnih sladkosti;	zbogom,	bela lica, topla, žametna, ki sem jih tolikokrat	A
prečuden pozdrav do mojega srca; in nazadnje še	zbogom,	prsi, ve golobici beli, ki sem naslonil nanju	A
njem, ampak ponoči so vrata zaklenjena. --	Zbogom,	ljuba duša, mudi se mi še dalje.“ Martinov	A
je narahlo zavzdihnila; vzdramila se ni. ”	Zbogom,	mati!“ je rekel tako tiho, da bi ga bdeče uho	A
srcu in njena ustna so odgovorila v spanju. ”	Zbogom,	ti moj zadnji, najljubši!“ Šel je narahlo	A
”Tako je! -- Čas hiti;	zbogom,	prijatelj!“ ”Zbogom!“	A
-- Čas hiti; zbogom, prijatelj!“ ”	Zbogom!	“--	A
hiše ... no, neumnost! . / . / stran 94 . /	Zbogom!	“ Vrnil se je hitro in je iztegnil roko.	A
stala sredi izbe in si je vezala židano ruto. ”	Zbogom,	oče, adijo; pa pozdravim tam še vas, oče!“	A
IX	Zbogom,	Štefan Poljanec, zbogom, Peter Novljan! Zunaj	A
IX Zbogom, Štefan Poljanec,	zbogom,	Peter Novljan! Zunaj je bila noč -- izgubi	A
izza škatel in zavojev ter stopila v blato. ”	Zbogom,	dragi moj!Ako verujete v Bogá, vam bo stotero	A
čutila pesek pod nogo, je ne bosta zgrešila.	Zbogom!	“ Okrenila sta se naravnost proti gozdu in	A
te ni, pomislim nate in nisem več žalosten.	Zbogom,	Hanca!“ Podala sta si roko narahlo, prsti	A
pa mi je žalostno pri srcu ... Pridi jutri!“ ”	Zbogom,	Hanca!“ Narahlo sta se doteknili roki in	A
proti globeli, široko je zamahnil z roko. ”	Zbogom!	“ Nato se je okrenil in je stopil hitro, Hanco	A
srce bi upadlo. ”Pisal ti bom vsako nedeljo ...	Zbogom,	Hanca!“ Roke so se izpustile, omahnile so	A
vzhodu, na ono stran, odkoder je sijalo sonce. ”	Zbogom,	Mate!...“	A
daljave otožna pesem, zaklicalo je stokajoče. ”	Zbogom;	Hanca!“ Samo nalahko se je še zibala vrv,	A
ostanem tukaj, ne ganem se več nikamor; pa	zbogom	svet in ti sama mi boš vsa prihodnost in vsa	A
Zavzdihnila je, ustnice so se zgenile. ”	Zbogom,	ti dragi, neprijazni!“ Šla je po prstih skozi	A
v dolino ... Tiho je tam ... tiho ... mirno ... ”	Zbogom,	Mate -- morda se še vidiva kdaj ...“ Vsa mirna	A
roko, Hanca; ne odtegni je, saj je v slovo! ...	Zbogom!	“ Stala sta že skoro pred gostilnico; rdeča	A
in mrzla je ležala njena roka v njegovi. ”	Zbogom,	Mate!“ Okrenil se je urno in odšel v svetlo	A
fanta in ponosnega umetnika si ljubila ... pa	zbogom,	Alma, siromak sedi poleg tebe!“ Umolknila	A
”Nič drugega ... Zdaj pa	zbogom,	Hanca!Samo poglej me še, ker se tako ne vidiva	A
... No,	zbogom,	Hanca, pa do mraka!“ Roke so se stisnile	A
pospravila, samo še roko očetu in materi, pa	zbogom!	Toda sonce ni hotelo dalje.	A
Pa sporoči, kam da ti naj pošljemo stvari!“ ”	Zbogom!	“ Na ovinku ob cerkvi se je ozrla, stala sta	A
Kurent se je poslovil od svojega doma. ”	Zbogom,	bratje, adijo, ljubice!Dolga in vesela je moja	A
Rekel je fant: ”	Zbogom,	ti črna domovina, ti lačna in žejna mati, ki	A
pogrej ... ti pa jo pij precej, če hočeš ... Zdaj pa	zbogom,	Ivanka, in nikar ne jokaj!“ Ivanka je zaihtela	A
”Šla je.“ ”Ni rekla	zbogom?	“ ”Rekla je.“	A
da se brigaj za tuje ljudi! ... Tam je hiša,	zbogom!	“ Marta je stala na cesti, gledala je za njima	A
Tja zavij, na to stezo, pa boš kmalu tam.	Zbogom!	“ Marta se je napotila po zelo blatni stezi	A
zahvaljujem za vse, kar ste mi storili dobrega, pa	zbogom	in pozdravite mi ženina!“ ”Kóga?“	A
tudi sam še nima službe ... Toliko mu povejte, pa	zbogom!	“ Hana je strmela, nato se je zasmejala naglas	A
prvi do konca; nikjer ni drugače zapisano.	Zbogom!	“ Na mizi so našli tudi kup drobno popisanega	A
”Odkritosrčnost je vseh čednosti krona! ...	Zbogom,	Melitta, pa nikar ne zameri, če sem te preveč	A
popolnoma v miru in redu ter brez občutkov.	Zbogom!	“ Šel je naravnost domov.	A
Stal je srédi izbe. ”No,	zbogom!	“ Strmela je nanj in se ni genila; z njenih	A
genila; z njenih ustnic je dehnilo brez glasu: ”	Zbogom!	“ Okrenil se je sunkoma; ni se ozrl nanjo	A
ponje; plačal sem bil že do konca meseca, ne?	Zbogom!	“ Malči se ni genila in ni izpregovorila,	A
pobožal je obraz, ki ga je bil ustvaril sam. ”	Zbogom,	ti lepa, daljna, nedosegljiva!Zbogom, ti sanja	A
”Zbogom, ti lepa, daljna, nedosegljiva!	Zbogom,	ti sanja neutelešena!Ti moje zgodnje hrepenenje	A
sanja neutelešena! Ti moje zgodnje hrepenenje,	zbogom!	“ Legel je na otomano in je skril obraz v	A
upognjen je stal pred njo in je gledal v tla. ”	Zbogom!	“ je rekla Mira; luč v njenih očeh je bila zmerom	A
Maks je pri meni!“ ”	Zbogom,	Jošt!“ je zaklical Maksov prešerni glas ...	A
bil težak in len in kolena so se mu tresla. ”	Zbogom,	gospod Edvard!“ Prijel jo je za roko.	A
mu je ponudila roko. . / . / stran 190 . / ”	Zbogom,	Edvard!“ Poljubljal je roko in solze so kapale	A
Stisnila mu je roko in se je nasmehnila. ”	Zbogom,	Edvard!“ In je zatisnila oči.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani