zame (201-300)

»Mene, v šole? Ne, dragec,	zame	niso šolske klopi!« Potem je nenadoma potresla	A
Nisi rekla?« »Kar je preveč neresnično,	zame	ni več lepo,« je rekla in našobila ustnice.	A
to opisal? Jaz bi te imel rad, a ti bi bila	zame	zanimivo življenje, preprosto življenje, ki	A
v težkih primerih, odhod. A saj je Luciana	zame	pravzaprav tujka je pomislil.Od opoldne jo poznam	A
Potem je zganila ramena. »	Zame	pa bo jutri spet kolo.Kolo in delo.	A
ni organizirana z mislijo na poroko. Zato je	zame	res vredna samo tista ljubezen, ki je ni rodila	A
tudi če bi se mi godilo slabo. Moral bi biti	zame	kakor nezmotljivo božanstvo.« »Ne, ker potem	A
Sam ne morem pisati.	Zame	bo pisal ječar. Mislim le, kaj naj pišem	A
Svoje volje. In kadar sem takšne volje, je	zame	vse, sploh vse, kar je - in tudi česar ni -	A
srca sem ti hvaležen, da si se tako potrudila	zame.	’ Da, tako je kazalo.	A
pa za me ni ne novela, ne povest, ne roman,	zame	je samo življenje, krik današnjega človeka,	A
vse skupaj „bagatela". Lahko je reči: garaj	zame	petdeset let, daj, da te udarim, daj, da ti	A
----- Tolminska! Ta zemlja ima	zame	svoj poseben duh.Morda vleče bolj na grenko	A
tudi robida svoj sad, da boš vedel!« »Pa ne	zame!	« je odbil kovač.»Takega drobiža ne obiram!«	A
pred hišo, da bi posedela na soncu. To je bil	zame	pravi praznik, res prava pomlad.Na mlado travo	A
Velik otrok sem in daleč v svetu. In nikamor ni	zame	iz tega sveta tako daleč kakor domov.Matere	A
bolj bližala. Če je pismonoša in če nese pismo	zame,	pol litra terana dobi in črno kavo skuham, je	A
Za kam, za koga? - so se začudili. -	Zame,	za Marijo Lukšo. - Pridite danes teden	A
cigaretni ogorki tudi niso tako ničevi; vsaj	zame	ne.Tesno so povezani z vsem mojim življenjem	A
naložene niti lire. Oče delj časa sploh ni vedel	zame,	pa tudi če bi bil vedel, bi mi ne mogel kaj	A
Drugega človeka, ki bi se vsaj malo pobrigal	zame,	pa nisem imel.V Kopru sem pokadil zadnje tri	A
Odložil sem knjigo in dejal kaplanu, da je	zame	pretežka in premučna. »Da, saj je res	A
vedel vsega, toda kar je vedel povedati, je bilo	zame	dovolj.Kakor sem razumela, Drejca niso vzeli	A
enkrat z očitkom ozrl, toda Temnikar se ni zmenil	zame.	Spet je s kazalcem streljal v Ravničarja in zelo	A
se ni dalo, da se ne bi izdal. To pa bi bilo	zame	še hujše. Temnikar je z modrim loncem	A
Zakaj tako govoriš? ... Zakaj si v takih skrbeh	zame	? ...Zakaj me vsi tako čudno gledate? ...	A
travnik in pol, prava pravcata planjava. Tudi	zame	je, čeprav sem prepotoval dokaj širokega sveta	A
gostobesednem tetinem pripovedovanju. Prej je bil	zame	samo neki Gino, dober in prikupen, a neki; zdaj	A
v mojih otroških letih je bila tam senožet,	zame	eden najlepših koščkov sveta: poševna, gladka	A
pritrdil in jo začudeno pogledal. Ni se zmenila	zame.	Obrnila se je k teti in ji prav tako hudomušno	A
ne boš, dragec. Ali mar ne plačuje moj sin	zame	?sem ga vprašal.	A
vsega tega si ti kriv. Ali si se mar kdaj brigal	zame.	Kadar sem te kaj prosila, si sedel in začel govoriti	A
zavod so me dali. Iz ust so si jemali kruh	zame,	za mojo tujo učenost.Živel sem v zavodu med	A
»Pa še poba vzemi ...	Zame	res ni nevarnosti.Kdo se bo zaganjal v staro	A
rekel, da sem zdaj partizan in da boš ti skrbel	zame	...« »Bomo, bomo,« pokima Sova in ga pritis	A
ustopi pred Venčka in ukaže: »Danes pa še	zame	eno!Ampak počasno!	A
je sedal k mizi, toda oče ga ni ogovarjal. »	Zame	te ni,« je rekel, »delaj, kar hočeš.«	A
na neki drugi poti stoji za nekoga drugega.	Zame	stoji, je rekel skoraj na glas.Na vseh teh poteh	A
rekla Katarina, še nikoli nihče ni tega storil	zame,	mama že, oče bi tudi, a noben moški.Edini moški	A
spal? on, ki je bil takšen nespečnež; skrbi jo	zame,	je pomislil, Katarina, je rekel, Katarina.	A
površna znanca s slabim slovesom, nista družba	zame.	To sem moral vedeti.	A
postala veliko mesto. Ja, je rekla, preveliko	zame.	Bila je tudi na travnikih daleč zunaj, da bi	A
čeprav se zdaj nasmihaš, kar naj bi bila spodbuda	zame,	ali pa tudi posmeh. Posmeh pesniku, pohvala	A
nasilje večnosti. »Ena postelja pa še je	zame,	« je rekel.»Šel bom in legel bom nanjo.	A
prebedno bivališče (v tistem trenutku pozabljeno in	zame	na srečo za trenutek izginulo), je bilo mogoče	A
bile morda črte, te uboge, nepomembne, vendar	zame	tako važne in odrešujoče črte, v zvezi s čim	A
vrati, medtem ko sem jaz sedel v namišljenem, a	zame	nemara resničnem oblazinjenem in mehkem naslonjaču	A
pričakovanja, o nesrečni dnevi trpljenja in tavanja	zame,	za neutrudnega opazovalca in slednika.Ne pokoja	A
in natančna galantnost gospe, ki se ne zmeni	zame,	kljub temu da sedaj kar odkrito buljim vanjo	A
žganje-meso-pivo, lahno sta zaripla v obraz.	Zame	bi bile takšne količine smrtne.A ta dva, s svojim	A
teorijo, da sem ji moral pozorneje prisluhniti.	Zame	se zanima policija, ker domnevajo, da sem mednarodni	A
je zgodilo z neznancem v moji sobi, je bilo	zame	preveč.Tisti trenutek sem začel pospravljati	A
bi človek sodil na prvi pogled. Ta dan, ki je	zame	pomemben zato, ker sem izvedel za najnovejšo	A
tako tesno ob meni, če ve za gospo Samsa in	zame.	Saj potem tudi ve, da jaz nisem član njegovega	A
- Vi z vašo brahikefalno glavo ste	zame	popolnoma nezanimivi. -	A
Gretico in Katico. Zadnji čas sta zaskrbljeni	zame.	Pripravili sta se na moj obisk.	A
Zate nisem noben Kadrovski, je zakričal. In	zame	nisi delal.V Kostrinu se je nekaj upiralo.	A
po smrečju, menda po svežem smrečju. Saj ne	zame,	je rekla, veš, da jaz tega prostora ne potrebujem	A
Vse je bolje, je rekla, kakor zapor.	Zame	ni bil tako hud tisti zapor leta 45.Zanimivo	A
intervju . / . / stran 85 . / za televizijo	zame	nekaj vsakdanjega, ampak sem ga polomil, posral	A
ljubila se je tiho. Za dolgo časa je bila	zame	edina stvar, ki je imela kak smisel.Morda edina	A
ki se je pogovarjal po telefonu: ne boj se	zame,	je ponavljal v presledkih, ne boj se... vse	A
je bila nekaj daljnega in blagega. Zdaj je	zame	takšna Visoka peč Odesa, Maša in Katarina, njuna	A
pomislil. Morda zdaj pride tistih pet minut tudi	zame.	Dvorišče se je spraznilo.	A
Rekel je, da je stvar končana. Rekel sem, da	zame	ne.Rekel je, da ga ne razumem, televizor je	A
bo z mano, ali je še sploh kje kakšna ladja	zame.	Zasukal sem se na stolu.	A
po majavi lestvi... Za nocoj se je vojna vsaj	zame	končala, je godrnjal, ko se je po prstih vzpenjal	A
vse vidim in vse zvem.« »Ah, kaj bi se trudil	zame!	« reče Juri ne posebno prijazno. »Misliš, da	A
sva prijatelja, in saj veste, kaj je storil	zame.	« »O kaj pa!« pravi Premec.	A
poštenjak; pa si je mislil: naj ta mladenič	zame	gada ujame; če tega primejo, ni take škode.	A
bom mogel iti; morebiti bosta imela pa priliko	zame	kupiti par voličkov, mladih, da bi jih spomladi	A
mati me karajo, da sem tako otročji, in nimajo	zame	drugega kakor kamilic in bezgovega cvetja; samo	A
sem včasih naredil, kadar niso marale dekleta	zame.	Harmoniko sem vzel v roke, in kar v procesiji	A
gospod župnik,« je dejal. »To bi bila služba	zame.	« »Podnevi pa tudi ne spite, Rožanec,« je opomnil	A
jih pa kupim tudi za dva krajcarja.« »Pa še	zame	jih kupi!« je dejala Rozala. »In zame tudi!	A
Pa še zame jih kupi!« je dejala Rozala. »In	zame	tudi!« se je oglasila Jerica. Naši fantje so	A
zelo, parkrat sem komaj premagal skušnjavo.	Zame	je bil Gašper živa skušnjava in bližnja priložnost	A
večji nevarnosti? »Za Mano bi bil Gašper dober,	zame	ne.Joj, kakšna skrb!	A
Joj, kakšna skrb! Toda ne skrb	zame.	Gašperju hoče postati Klančar tast, Tone svak	A
razumela pomena njenih besed. »Ali bosta molila	zame?	« je vprašala. »Jaz bom,« je dejal Gašper, »očenaš	A
in klel. Če bo pa hotel tebe udariti, se kar	zame	skrij!Mene ne boli tako hudo.«	A
opraviti,« je sklenil, se obrnil in šel; »ne mara	zame.	« Gašper se je hudo motil.	A
»Zate nič,« je dejala Križmanka. »Če ga ni	zame,	ki sem Gašperju stric, ga tudi za Gašperja ne	A
dober sin svojega očeta.« »Dober ali nedober;	zame	je oče to, kar je; naj potem zve svet še kaj	A
je dejal Bric, ko je prišel zraven, »to je	zame	predrago.« »Nič se ne boj, Bric!« je dejal Tone	A
Na stežaj se jim bodo odprli vsi predali, in	zame	bo to prijetno literarno delo.Človek se proslavi	A
strani, še pol strani je treba napisati?« »	Zame	je to majhna reč,« je dejal Pust.»Jaz napišem	A
pokvari!« »Ali ne bo imelo to kakšnih posledic	zame	ali celo za vas, gospod svetnik?« je vprašal	A
Hujšega kot smrt se mi ne more primeriti, in ta je	zame	že zapečatena.Naj umrje še on!«	A
»Izgubljen sem, izgubljen!« je tarnal mož. »	Zame	ni rešitve.«Govoril je sam zase, kakor da nihče	A
spodobi, in naštevala, kaj se dobi za večerjo. »	Zame	je vse dobro,« je dejal Petan, ki ga je nekoliko	A
pojdi in pusti me pri miru! Prej se nisi zmenil	zame,	kaj me hodiš zdaj nadlegovat?« »Lepa sestra	A
major Rabič Ivanu, »je tako zbebil Zefo, da še	zame	ne mara več.Vedno jo kliče, in če je ne pokliče	A
gospod Strada,« je dejal užaljen, »da govorite	zame	pri Gričarju?In od kod veste, da sem prosil	A
kmalu sem se kesal. Pisal sem očetu, naj prosijo	zame,	naj me oproste.Oče mi je pa odpisal, da to ne	A
hvaležen, gospa,« je dejal Petan pomirjen, »da se	zame	potezate, kakor se spodobi za svaščino. Kaj	A
spremenilo marsikaj.« »Za vas se je spremenilo,	zame	nič.Toda kakor hočete.	A
Kar mi je v srcu, to na jeziku. Ti pa nimaš	zame	nekaj dni sem ne odkritega pogleda ne odkrite	A
vajen sem tega imena in podá se mi. Sicer se pa	zame	nikar ne bojte: v dveh dneh bom v Gradcu in	A
vas gotovo ni predrago,« je zavrnil oni, »in	zame,	hvala Bogu, tudi ne.In kaj bi pač dejala ljuba	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani